ZFPPIPP člen 382, 382/1. ZPP člen 339, 339/, 339/2-14.
osebni stečaj - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priznanje terjatve – izločitvena pravica
Ugoditev tožbenemu zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine ima premoženjsko posledico za stečajno maso, zato bi sodišče prve stopnje moralo preveriti, ali je stečajni upravitelj priznal izločitveno pravico tožeče stranke ali ne.
Materialnopravno najemno razmerje sklenjeno za določen čas preneha s potekom časa za katerega je bilo sklenjeno. Predčasno prenehanje je vedno možno ob soglasju obeh strank. Predhodna odpoved najemnega razmerja sklenjenega za določen čas je možna tudi v primeru iz 2. odst. 16. člena ZPSPP. Vendar v tem primeru mora najemnik izkazati, da ima poslovni prostor take napake, da ga ni mogoče uporabljati, kakor tudi, da je najemodajalca o tem obvestil in ga pozival da napake odpravi.
deložacija - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - najemnik - procesna legitimacija za pritožbo
Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin, in jih proste oseb (npr. delavcev) in stvari (nanaša se na dolžnikove stvari) izročiti kupcu v posest.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078430
ZDen člen 39, 72, 72/2. OZ člen 190. SPZ člen 78.
pravica uporabe poslovnega prostora - oddaja v najem - uporabnina – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe poslovnih prostorov - pasivna legitimacija
V času do izročitve poslovnih prostorov denacionalizacijskemu upravičencu je bila tožeča stranka (denacionalizacijski zavezanec) dolžna sporne poslovne prostore uporabljati kot dober gospodar. V primeru vrnitve premoženja mora namreč denacionalizacijski zavezanec plačati upravičencu odškodnino zaradi nemožnosti uporabe predmeta vrnitve za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja. Za plačilo takšne odškodnine (višina odškodnine je enaka uporabnini – izpadli potencialni najemnini) je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje vrniti (denacionalizacijski zavezanec), ki se takšnemu zahtevku ne more izogniti. Zato ne drži, da denacionalizacijski zavezanec v času, dokler lahko uporablja predmet denacionalizacije in gospodari z njim, ne bi imel pravice zahtevati plačila uporabnine.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sklep o izvršbi kot izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – materialna pravnomočnost
Sklep o izvršbi lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa je lahko izvršilni naslov samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.
Dejstvo, da je toženec med pravdo poravnal del obveznosti iz naslova dolgovanih najemnin, ne vpliva na pravico tožnice do odpovedi najemne pogodbe.
Toženec, ki kljub subvenciji ni plačal znižane najemnine in obratovalnih stroškov niti ni sprožil postopka za uveljavljanje izredne denarne pomoči pri uporabi stanovanja, se na razloge socialne stiske v smislu prvega odstavka 104. člena SZ-1 ne more uspešno sklicevati.
Izredna pomoč pri uporabi stanovanja je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina.
ZDR člen 204, 204/3. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 112, 112/9, 116, 120, 179.
vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 (oz. v 3. odstavku 204. člena ZDR), je materialni prekluzivni rok. V primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev tožbe, pa stranka zamudi rok, je pravica izgubljena, torej je prenehala po samem zakonu. Instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude materialnega roka ni mogoče uporabiti. Predlog za vrnitev v prejšnjo stanje je možen le v primeru zamude procesnega roka, ne pride pa v poštev pri zamudi materialnopravnega roka.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.
O razglasitvi totalke se zavarovalnice odločajo na podlagi razmerja med trenutno tržno vrednostjo primerljivega nepoškodovanega vozila in višino škode, ki je na vozilu nastala. Do nje pride, kadar cena popravila presega ceno primerljivega nepoškodovanega vozila in zato popravilo ni ekonomično. V takšnih primerih zavarovalnice ne plačajo popravila avtomobila, temveč izplačajo zgolj njegovo ocenjeno vrednost. Ta je vedno nižja od vrednosti popravila. Prav v tem je bistvo konstrukta ekonomske totalke.
Na pomanjkljivost svojih trditev je bila tožeča stranka večkrat opozorjena s strani tožene stranke. Tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opustilo obveznost po materialnem procesnem vodstvu. Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Kršitev materialno procesnega vodstva je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila dovolj skrbna, pravočasno navedla vsa pravno relevantna dejstva in zanje ponudila dokaze.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0074230
URS člen 22, 23. ZUstS člen 44, 46. ZPP člen 11, 286. ZDen člen 72. ZLSZDL člen 7.
nadomestilo za nemožnost uporabe v naravi vrnjenega premoženja – učinek odločbe Ustavnega sodišča – pojem pravnomočno razsojene stvari – navedbe o višini uporabnine – prekluzija – načelo ekonomičnosti – ustavno skladna razlaga
Sklep vlade in deklaratorna odločba ministrstva ne ustrezata pojmu akta, s katerim je o nekem razmerju pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Na takšno razmerje zato učinkuje posledica razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi namen, treba ga je razlagati ustavno skladno.
Ker je bila ob postavitvi zahtevka izbrana oblika pravnega varstva (denarni zahtevek) skladna z uveljavljeno sodno prakso, uveljavitev zahteve po nujnem tožbenem uveljavljanju zahtevka za znižanje kupnine, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v času pritožbenega odločanja, pa bi vodila k zavrnitvi zahtevka, je treba dopustiti odločanje o denarnem zahtevku.
Zaradi obremenjenosti (bivalnega dela) stanovanja s hrupom, ki presega maksimalno dovoljene meje hrupa v stanovanjih, in do katerega prihaja zaradi obratovanja trgovine v prostorih pod stanovanjem v jutranjem času ob dneh, ko je trgovina odprta, stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo.
Izbira jamčevalne sankcije je v domeni kupca. Kot izhodišče velja le, naj se pogodba v čim večji možni meri ohrani, to pa sta tožnika upoštevala.
ureditev meje – predlog za obnovo meje – sodna poravnava – res transacta – negativne meje pravnomočnosti – ne bis in idem – res iudicata
Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji).
Strah je vrsta pravno priznane nepremoženjske škode. V obravnavanem primeru je bil dovolj intenziven in dolgotrajen, da tožnici pripada odškodnina. Res je, da toženec ne odgovarja za neurejene tožničine takratne družinske razmere, vendar je bil dolžan oškodovanko sprejeti takšno, kot je bila, zato se svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti.
Neumestno je pritožbeno vztrajanje, da bi tožnica morala sama vedeti, v kaj se spušča. Tožnica je bila tedaj stara 13 let, toženec pa osem let starejši in že poročen, torej je bila razlika v njuni zrelosti očitno nesorazmerna. Brez pomena je tudi pritožbena trditev, da se je tožnica sporazumno odločila za spolni odnos s tožencem. Upoštevaje takratno starost je bila tožničina privolitev pravno neučinkovita.
Toženi stranki je bilo ob podpisu pogodbe znano, da etažna lastnina še ni urejena, vendar se je strinjala s svojo obveznostjo takojšnjega plačila celotne kupnine (razen v primeru neodpravljenih morebitnih napak na stanovanjskem objektu, ki pa jih med postopkom ni zatrjevala). Glede na takšen dogovor ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene obveznosti nasprotne stranke (prvi odstavek 101. člena OZ). Ostaja ji terjatev do prodajalca, da ji izda ustrezno listino za parkirno mesto, ko bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074197
SPZ člen 77. ZNP člen 134.
ureditev meje – vsebina sklepa o določitvi meje – potek meje – skica z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem in izvedencu naložilo, da opravi potrebne izmere in napravi skico, ki bo sestavni del sklepa. Pri tem je na zapisniku označilo potek meje s črkami in številkami, izvedenec pa ima na skici drugačne številke. Sodišče prve stopnje tega ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev določb ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi ne obveznosti, da preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma nalogah oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v sklepu, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, očitala kršitev 10. točke drugega poglavja Kodeksa obnašanja pri delu, ki določa pravila vedenja in sicer: „da mora vsak delavec imeti do sodelavcev, kupcev in poslovnih partnerjev spoštljiv, prijazen in korekten odnos; na delu se ne prepira, žali, obrekuje ali fizično obračunava; da se izogibajo vseh diskriminatornih ravnanj in spoštujejo osebno integriteto in dostojanstvo vsakogar, ki ga pri delu srečajo; da so svoja znanja vedno pripravljeni prenesti na sodelavce.“ Tožnici ni mogoče očitati, da se je neprimerno vedla do kupca, ko je do njega pristopila in se mu prav iz razloga spoštovanja in korektnih odnosov želela opravičiti, kljub temu, da odnos kupca do tožnice, ki je delala na blagajni, ni bil vljuden, prav nasprotno, bil je žaljiv. Tožnici ni mogoče očitati, da ni imela spoštljivega, prijaznega in korektnega odnosa do kupca, zato je navedeni sklep tožene stranke nezakonit.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065499
SPZ člen 18, 70, 70/5, 271, 271/3. ZZK-1 člen 3. ZNP člen 9, 118, 119.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina – pojem nepremičnine – javno dobro – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica
Tudi v postopku delitve s prodajo po določbah ZIZ je lahko predmet prodaje le nepremičnina kot celota oziroma zemljiška parcela kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami.