invalidnost - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
Pri tožniku je podana invalidnost III. kategorije z omejitvami. Pri njem ni prišlo do popolne izgube zmožnosti za organizirano pridobitno delo, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Zato je utemeljena pritožbena kritika tožeče stranke, da je potrebno razumeti 3. člen sporazuma o razvezi konzorcialne pogodbe predvsem na podlagi tega, kar je v pisnem dokumentu zapisano, upoštevaje ob tem, da so omenjeni sporazum podpisale tri gospodarske družbe, od katerih se vsekakor pričakuje, da v pravnem prometu ravnajo s potrebno skrbnostjo. Omenjena pogodbeno zapisana določba pa že na prvi pogled ni sporna, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru gramatikalna razlaga te določbe edina pravilna razlaga.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi
V izvršilni naslov, s katerim je bilo odločeno o obstoju in višini upnikove terjatve, izvršilno sodišče ne more posegati, ampak obveznost iz izvršilnega naslova le prisilno izvrši.
S sklenitvijo Prodajne pogodbe je pravni učinek are, kot instrumenta zavarovanja za izpolnitev obveznosti iz Predpogodbe, prenehal. Od sklenitve Prodajne pogodbe dalje je torej znesek, ki je bil plačan v času sklepanja Predpogodbe, predstavljal delno izpolnitev obveznosti, to je plačilo prvega obroka kupnine.
Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku pritožnika, ki je odvetnik toženih strank, kaznovalo z denarno kaznijo 300,00 EUR, saj je pravilno zaključilo, da je v vlogi žalil nasprotno stranko. S tem je prekoračil meje dostojne komunikacije, zato predstavlja njegov očitek, da je vloga nasprotne stranke pravni zmazek, žalitev tudi v kontekstu ostalih navedb v tej vlogi.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 51/2-2.
izvedenina - pisno dopolnilno mnenje - nagrada izvedenca
Ker je izvedenec izdelal pisno dopolnilno mnenje, Pravilnik pa za izdelavo dopolnilnih mnenj predpisuje nagrade v drugem odstavku 51. člena, je glede na zahtevnost in obsežnost mnenja sodišče izdelano dopolnilno mnenje pravilno ovrednotilo kot zahtevno in zanj izvedencu odmerilo nagrado v skladu z 2. točko drugega odstavka 51. člena Pravilnika v višini 138,00 EUR.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Ob dejstvu, da so bile v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja, ter glede na to, da enako učinkovite metode zdravljenja tožničine možganske poškodbe ni bilo mogoče zagotoviti v Sloveniji (ker se ta metoda zdravljenja pri pacientih v vegetativnem stanju v Sloveniji še ne izvaja), bi morala biti napotnica za zdravljenje v tujini izdana v primeru, če se je lahko utemeljeno pričakovalo izboljšanje, ozdravitev ali preprečitev slabšanja tožničinega zdravstvenega stanja. V konkretnem primeru pa ta drugi pogoj ni bil izpolnjen, zaradi česar tožbeni zahtevek, da je tožnica upravičena do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini, ni utemeljen.
povrnitev škode - neutemeljena začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - sklenitev najemne pogodbe - vzročna zveza
V postopku je bila najprej izdana začasna odredba in sicer prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svojih nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Učinke take zaznambe ureja 99. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), med njimi pa ni prepovedi sklepanja najemnih pogodb. To je logično, saj je treba upoštevati namen izdaje začasnih odredb, to je, da se z njimi omogoči morebitna kasnejša izvršba. Na možnost izvršbe na nepremičnino pa dejstvo, da je nepremičnina oddana v najem, ne vpliva. Ker začasna odredba ni preprečevala sklepanja najemnih pogodb, zatrjevana škoda, ki naj bi tožeči stranki nastala, ker nepremičnin ni oddajala v najem, ni v vzročni zvezi z izdano začasno odredbo.
V socialnem sporu je tožba dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zaradi dokončnega upravnega akta ali zato, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v zakonskem roku. Gre za tako imenovano pozitivno procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da je pravda sploh dopustna. Tožeči stranki sta vložili tožbo zoper toženo stranko (Zavod RS za zaposlovanje), s katero zahtevata sklenitev tripartitne pogodbe o spodbujanju novega zaposlovanja (nadomestitev dela plače) težje zaposljivi osebi - subvencija v enkratnem znesku, ne da bi bila izdana dokončna odločba po predhodnem upravnem postopku, zato je bilo potrebno njuno tožbo zavreči.
ZPIZ-1 člen 187. TZPZ člen 135, 135/1, 135/1-3. ZTPPIZ/72 člen 50, 50/1. ZTPPIZ/84 člen 64.
zavarovalna doba - kmetijska delavka - delo na kmetiji - delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
Glede elementov delovnega razmerja ob delu na kmetiji je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da takšno delo ni vezano na osemurni delavnik, na čas počitka in odmorov v smislu, da bi bilo mogoče iz tega sklepati na obstoj delovnega razmerja. Bistveno za opravljanje kmečkega dela je stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjena plača. Vse ostalo, čas opravljanja dela, počitki in odmori, malica in podobno, je bilo za vse na kmetiji enako in v bistvu neopredeljeno. Pri delovnem razmerju na kmetiji je bil običajen način plačila, izplačilo dela plače v naravi (hrana in stanovanje pri delodajalcu), in da se je plača izplačevala v daljših obdobjih in ne mesečno.
Delo tožnice, ko je v spornem obdobju s prekinitvami delala na kmetiji svoje mame, ni vsebovalo vseh elementov delovnega razmerja (tožnica ni dobila plačila za delo na kemtiji), zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji za to obdobje prizna zavarovalna doba, ni utemeljen.
invalidnost - vzrok invalidnosti - invalidnost I. kategorije - bolezen - poškodba pri delu
Pri tožniku je nastopila popolna izguba delovne zmožnosti zaradi psihiatrične simptomatike in nanjo ne vplivajo posledice poškodbe pri delu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je vzrok I. kategorije invalidnosti poškodba pri delu in ima tožnik pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Ob tem, ko se je tožena stranka odločila za naročilo črpalke na podlagi predstavljenih lastnosti v katalogu proizvajalca, je te lastnosti potrebno upoštevati kot molče dogovorjene lastnosti, ki jih mora imeti predmet nakupa. Odstopanje od teh lastnosti zato pomeni stvarno napako.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38, 38/1, 38/7.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sporazum s Srbijo - ponovna odmera
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju v 38. členu določa ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti in tudi začetek izplačevanja tako odmerjene pokojnine, tj. od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. V konkretni zadevi je zato prišlo do odmere samostojne slovenske pokojnine tožniku od prvega naslednjega meseca, po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero starostne pokojnine. Pred tem datumom tožnik do samostojne starostne pokojnine v Republiki Sloveniji ni upravičen.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Tožena stranka je po posredovanju zahtevka s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH z odločbo ugotovila, da je tožnik še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni in odločila, da tožnik nima pravice do invalidske pokojnine. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna. Glede na to, da je bila tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji zavrnjena, ostane skladno z določbo drugega odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino dajatev (invalidska pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jo je priznala. Torej nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, ki tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. To pa hkrati pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oziroma drugih pokojninskih dajatev.
Sporazum z BiH posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic (20. člen) in določa poseben postopek in pravila za ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti (37. člen), zato je v obravnavani zadevi izključena veljavnost drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 o prosti izbiri uživanja pokojnine v posamezni državi podpisnici.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je treba zajeti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Pobotanje kot takšno ne povzroči zmanjšanja stečajne mase, ampak „le“ srečanje in prenehanje dveh že obstoječih (vzajemnih) terjatev, ki sta ju stranki medsebojnega razmerja sicer zavezani ena drugi izpolniti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 49, 51.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
V predloženem stroškovniku niso navedeni razlogi, zakaj naj bi bilo izvedensko mnenje zelo zahtevno, torej da bi šlo za zelo zahtevno izvedensko mnenje glede strokovnih vprašanj ali za zelo obsežno mnenje in da bi odstopalo od povprečja tovrstnih mnenj, tako po zahtevnosti glede strokovnih vprašanj ali po obsežnosti oziroma iz katerihkoli drugih razlogov. Za zelo zahtevno mnenje gre, če očitno odstopa od tovrstnih mnenj po zahtevnosti in obsežnosti. Tem kriterijem pa podano mnenje ne ustreza, oziroma gre največ za zahtevno mnenje, za katerega je določena nagrada v 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Pogoj za obvezno zavarovanje po tej določbi je dejstvo, da te osebe niso zavarovane na drugi podlagi ter imajo status družbenika in poslovodne osebe, pri čemer skladno z 2. odstavkom 7. člena ZPIZ-1 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Skladno s 3. alieno 33. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarovanje za družbenika zasebnih družb začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se konča z dnem izbrisa. Zavarovanje je glede na 2. odst. 15. člena ZPIZ-1 obvezno, ne glede na to, kakšni so dohodki družbe in ne glede na dejansko delovanje družbe in ne glede na to, da je tožnik podal odstopno izjavo in v spornem obdobju ni opravljal funkcije direktorja, družba pa ni več poslovala.
Ker zavarovalno razmerje iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 2. odstavku 7. člena nastane po samem zakonu z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, je toženec na podlagi ZMEPIZ po uradni dolžnosti izdal posamični upravni akt, s katerim je ugotovil, da je tožnik od določenega dne dalje imel lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke po strožjih kriterijih (OZ člen 6/II) in po 147. členu OZ, ki ureja odgovornost delodajalca. Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo v zvezi z delom povzroči drugemu njegov delavec.
Primerna odškodnina zaradi poškodbe femoralnega živca ob upoštevanju vseh kriterijev in starosti toženca (84 let) znaša 28.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ŠOLSTVO
VSL0076879
ZPP člen 18. ZLS člen 25. ZOFVI člen 81.
sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - izvirna naloga lokalne skupnosti - financiranje prevozov učencev osnovnih šol
V zvezi s financiranjem prevozov učencev osnovnih šol gre upoštevaje 81. člen ZOFVI-A za izvirne naloge lokalnih skupnosti, katerih financiranje je do izteka prehodnega obdobja, določenega z novelo ZOFVI-A, prevzela država. V tem primeru ni podana sodna pristojnost, in sicer na podlagi uporabe analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine, zato je treba v zvezi z navedenimi zahtevki uporabiti določilo 25. člena ZLS, ki v primeru spora glede višine sredstev predvideva rešitev spora pred arbitražo. Zato v obravnavanem primeru ne gre za civilnopravno razmerje v smislu prvega člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
ZPIZ-1 člen 48, 48/4, 163, 163/2, 200, 409, 409/2.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - bolezen
Ker tožnikova invalidska pokojnina ne dosega zneska invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se tožniku odmeri invalidska pokojnina v višini določenega odmernega odstotka od najnižje pokojninske osnove v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZPIZ-1.