S postavitvijo začasnega skrbnika zapuščine se namreč prepreči, da bi kdo od dedičev oškodoval druge dediče, saj glede dejstva odtujevanja premičnin ter pridobitve najemnin od nepremične zapuščine kažejo na medsebojno nezaupanje dedičev.
pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča – izredno pravno sredstvo
Četudi bi se vlogo tožene stranke štelo kot vložitev izrednega pravnega sredstva, slednja ni bila vložena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP po odvetniku oz. zakonitem zastopniku, kateri bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
sodna taksa za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno
Po določbi 105.a člena ZPP mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. V kolikor ta ni plačana ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
ZPP člen 163, 163/7, 325, 325/1, 332. dokument : VSL0078382.
pravdni stroški – zadržanje odločitve o stroških – dopolnilni sklep
Ker je tožeča stranka v svojih predlogih za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe povrnitev stroškov opredeljeno zahtevala in ker je sodišče prve stopnje v sklepih o teh predlogih odločilo, da bo o stroških v zvezi z izdajo predhodnih odredb odločeno v končni odločbi o glavni stvari, bi moralo o teh stroških odločiti v sodbi in sklepu z dne 31.7.2013. Ker tega ni storilo, je tožeča stranka glede stroškov njenih predlogov za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe utemeljeno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa.
Ker morebitna drugačna izbira niti ni bila zatrjevana, je tožeča stranka po pojasnjenem zahtevala izpolnitev, do katere glede na vsebino pogodbenega razmerja ni upravičena (prvi odstavek 282. člena Obligacijskega zakonika - OZ), zato je pravilno tožbeni zahtevek zavrniti.
Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških oprlo na izjavo tožene stranke, podano v soglasju k umiku. Izjava je bila v očitnem nasprotju z navedbami tožeče stranke v vlogi, s katero je umaknila tožbo. V taki situaciji bi moralo sodišče prve stopnje dati možnost tožeči stranki, da se o izjavi tožene stranke izjasni in šele nato odločiti.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/5, 280, 280/2, 280/2-2, 281, 281/1, 282, 282/2, 296, 296/1, 298, 298/1. ZIZ člen 170.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - dolžnost prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku
V kolikor je terjatev upnika do stečajnega dolžnika zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena tega zakona drugače določeno.
krajevna pristojnost – veljavnost pogodbe – stvarna pravica na nepremičninah
Predmetni spor temelji na zahtevku, da je pogodba, na podlagi katere je tožena stranka pridobila zastavno pravico na določenih nepremičninah tožečih strank, nična. Predmet postopka se tako nanaša na veljavnost pogodbe, na podlagi katere je bila pridobljena stvarna pravica, in ne na stvarno pravico samo.
Pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in torej do I. kategorije invalidnosti, zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je treba zajeti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Pobotanje kot takšno ne povzroči zmanjšanja stečajne mase, ampak „le“ srečanje in prenehanje dveh že obstoječih (vzajemnih) terjatev, ki sta ju stranki medsebojnega razmerja sicer zavezani ena drugi izpolniti.
sodba na podlagi stanja spisa - bistvena kršitev postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je z razglasitvijo predmeta obravnavanja, ugotovitvijo, ali so prišli vsi vabljeni, in prepričanjem, da je bila tožeča stranka povabljena in ni opravičila izostanka, zadostilo zahtevam, da mora predsednik senata začeti glavno obravnavo in razglasiti predmet obravnavanja ter nato ugotoviti, ali so prišli vsi povabljeni; če niso, pa se prepričati, ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek.
ZPP ne določa, da mora sodišče pravdni stranki posebej povabiti v razpravno dvorano, zato to, da sodišče tožnice ni posebej vabilo v razpravno dvorano, ne predstavlja niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ni sodišče kršilo ustavne pravice enakosti pred zakonom in sodiščem.
OZ člen 346, 347, 347/1. ZZVZZ člen 137. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil člen 21.
vračilo plačanih prispevkov - zahtevek za izplačilo nadomestil plače v primeru začasne zadržanosti z dela - zastaranje terjatve - zastaralni rok - občasne terjatve - splošen zastaralni rok
Pri plačilu nadomestil plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki traja več kot 30 dni, v breme zdravstvenega zavarovanja, ne gre za črpanje dalj časa trajajoče pravice in tudi ne za dalj časa trajajoče razmerje, ki bi utemeljevalo izjemno varstvo dolžnika po prvem odstavku 347. člena OZ, ki izključuje splošna pravila o zastaranju terjatev.
povrnitev škode - neutemeljena začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - sklenitev najemne pogodbe - vzročna zveza
V postopku je bila najprej izdana začasna odredba in sicer prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svojih nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Učinke take zaznambe ureja 99. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), med njimi pa ni prepovedi sklepanja najemnih pogodb. To je logično, saj je treba upoštevati namen izdaje začasnih odredb, to je, da se z njimi omogoči morebitna kasnejša izvršba. Na možnost izvršbe na nepremičnino pa dejstvo, da je nepremičnina oddana v najem, ne vpliva. Ker začasna odredba ni preprečevala sklepanja najemnih pogodb, zatrjevana škoda, ki naj bi tožeči stranki nastala, ker nepremičnin ni oddajala v najem, ni v vzročni zvezi z izdano začasno odredbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 49, 51.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
V predloženem stroškovniku niso navedeni razlogi, zakaj naj bi bilo izvedensko mnenje zelo zahtevno, torej da bi šlo za zelo zahtevno izvedensko mnenje glede strokovnih vprašanj ali za zelo obsežno mnenje in da bi odstopalo od povprečja tovrstnih mnenj, tako po zahtevnosti glede strokovnih vprašanj ali po obsežnosti oziroma iz katerihkoli drugih razlogov. Za zelo zahtevno mnenje gre, če očitno odstopa od tovrstnih mnenj po zahtevnosti in obsežnosti. Tem kriterijem pa podano mnenje ne ustreza, oziroma gre največ za zahtevno mnenje, za katerega je določena nagrada v 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Ob dejstvu, da so bile v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja, ter glede na to, da enako učinkovite metode zdravljenja tožničine možganske poškodbe ni bilo mogoče zagotoviti v Sloveniji (ker se ta metoda zdravljenja pri pacientih v vegetativnem stanju v Sloveniji še ne izvaja), bi morala biti napotnica za zdravljenje v tujini izdana v primeru, če se je lahko utemeljeno pričakovalo izboljšanje, ozdravitev ali preprečitev slabšanja tožničinega zdravstvenega stanja. V konkretnem primeru pa ta drugi pogoj ni bil izpolnjen, zaradi česar tožbeni zahtevek, da je tožnica upravičena do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini, ni utemeljen.
Toženka je za namene ugotavljanja upravičenosti do otroškega dodatka Centru za socialno delo posredovala napačne podatke o svojem dohodku, zaradi česar je v spornem obdobju neupravičeno prejela določen denarni znesek. Zato tožeča stranka v tem sporu od toženke utemeljeno terja vrnitev preveč izplačanih sredstev.
dodatek za pomoč in postržbo - zmožnost samostojnega hranjenja
Pri tožnici je podano dejansko stanje kakor je opredeljeno v 2. odstavku 139. člena ZPIZ-1, ko tožnica za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje pomoč in postrežbo. Pri tožnici ne gre za nujno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, saj je ugotovljeno, da se tožnica lahko sama hrani. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, ni utemeljen.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38, 38/1, 38/7.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sporazum s Srbijo - ponovna odmera
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju v 38. členu določa ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti in tudi začetek izplačevanja tako odmerjene pokojnine, tj. od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. V konkretni zadevi je zato prišlo do odmere samostojne slovenske pokojnine tožniku od prvega naslednjega meseca, po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero starostne pokojnine. Pred tem datumom tožnik do samostojne starostne pokojnine v Republiki Sloveniji ni upravičen.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Tožena stranka je po posredovanju zahtevka s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH z odločbo ugotovila, da je tožnik še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni in odločila, da tožnik nima pravice do invalidske pokojnine. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna. Glede na to, da je bila tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji zavrnjena, ostane skladno z določbo drugega odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino dajatev (invalidska pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jo je priznala. Torej nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, ki tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. To pa hkrati pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oziroma drugih pokojninskih dajatev.
Sporazum z BiH posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic (20. člen) in določa poseben postopek in pravila za ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti (37. člen), zato je v obravnavani zadevi izključena veljavnost drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 o prosti izbiri uživanja pokojnine v posamezni državi podpisnici.