prodaja nepremičnine – osebni stečaj – izločitvena pravica – postopek zavarovanja
Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.
sodna taksa za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno
Po določbi 105.a člena ZPP mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. V kolikor ta ni plačana ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča – izredno pravno sredstvo
Četudi bi se vlogo tožene stranke štelo kot vložitev izrednega pravnega sredstva, slednja ni bila vložena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP po odvetniku oz. zakonitem zastopniku, kateri bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 163, 163/7, 325, 325/1, 332. dokument : VSL0078382.
pravdni stroški – zadržanje odločitve o stroških – dopolnilni sklep
Ker je tožeča stranka v svojih predlogih za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe povrnitev stroškov opredeljeno zahtevala in ker je sodišče prve stopnje v sklepih o teh predlogih odločilo, da bo o stroških v zvezi z izdajo predhodnih odredb odločeno v končni odločbi o glavni stvari, bi moralo o teh stroških odločiti v sodbi in sklepu z dne 31.7.2013. Ker tega ni storilo, je tožeča stranka glede stroškov njenih predlogov za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe utemeljeno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa.
Ker morebitna drugačna izbira niti ni bila zatrjevana, je tožeča stranka po pojasnjenem zahtevala izpolnitev, do katere glede na vsebino pogodbenega razmerja ni upravičena (prvi odstavek 282. člena Obligacijskega zakonika - OZ), zato je pravilno tožbeni zahtevek zavrniti.
krajevna pristojnost – veljavnost pogodbe – stvarna pravica na nepremičninah
Predmetni spor temelji na zahtevku, da je pogodba, na podlagi katere je tožena stranka pridobila zastavno pravico na določenih nepremičninah tožečih strank, nična. Predmet postopka se tako nanaša na veljavnost pogodbe, na podlagi katere je bila pridobljena stvarna pravica, in ne na stvarno pravico samo.
Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških oprlo na izjavo tožene stranke, podano v soglasju k umiku. Izjava je bila v očitnem nasprotju z navedbami tožeče stranke v vlogi, s katero je umaknila tožbo. V taki situaciji bi moralo sodišče prve stopnje dati možnost tožeči stranki, da se o izjavi tožene stranke izjasni in šele nato odločiti.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/5, 280, 280/2, 280/2-2, 281, 281/1, 282, 282/2, 296, 296/1, 298, 298/1. ZIZ člen 170.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - dolžnost prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku
V kolikor je terjatev upnika do stečajnega dolžnika zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena tega zakona drugače določeno.
povrnitev škode - neutemeljena začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - sklenitev najemne pogodbe - vzročna zveza
V postopku je bila najprej izdana začasna odredba in sicer prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svojih nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Učinke take zaznambe ureja 99. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), med njimi pa ni prepovedi sklepanja najemnih pogodb. To je logično, saj je treba upoštevati namen izdaje začasnih odredb, to je, da se z njimi omogoči morebitna kasnejša izvršba. Na možnost izvršbe na nepremičnino pa dejstvo, da je nepremičnina oddana v najem, ne vpliva. Ker začasna odredba ni preprečevala sklepanja najemnih pogodb, zatrjevana škoda, ki naj bi tožeči stranki nastala, ker nepremičnin ni oddajala v najem, ni v vzročni zvezi z izdano začasno odredbo.
Po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Pogoj za obvezno zavarovanje po tej določbi je dejstvo, da te osebe niso zavarovane na drugi podlagi ter imajo status družbenika in poslovodne osebe, pri čemer skladno z 2. odstavkom 7. člena ZPIZ-1 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Skladno s 3. alieno 33. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarovanje za družbenika zasebnih družb začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se konča z dnem izbrisa. Zavarovanje je glede na 2. odst. 15. člena ZPIZ-1 obvezno, ne glede na to, kakšni so dohodki družbe in ne glede na dejansko delovanje družbe in ne glede na to, da je tožnik podal odstopno izjavo in v spornem obdobju ni opravljal funkcije direktorja, družba pa ni več poslovala.
Ker zavarovalno razmerje iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 2. odstavku 7. člena nastane po samem zakonu z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, je toženec na podlagi ZMEPIZ po uradni dolžnosti izdal posamični upravni akt, s katerim je ugotovil, da je tožnik od določenega dne dalje imel lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1.
ZPIZ-1 člen 187. TZPZ člen 135, 135/1, 135/1-3. ZTPPIZ/72 člen 50, 50/1. ZTPPIZ/84 člen 64.
zavarovalna doba - kmetijska delavka - delo na kmetiji - delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
Glede elementov delovnega razmerja ob delu na kmetiji je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da takšno delo ni vezano na osemurni delavnik, na čas počitka in odmorov v smislu, da bi bilo mogoče iz tega sklepati na obstoj delovnega razmerja. Bistveno za opravljanje kmečkega dela je stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjena plača. Vse ostalo, čas opravljanja dela, počitki in odmori, malica in podobno, je bilo za vse na kmetiji enako in v bistvu neopredeljeno. Pri delovnem razmerju na kmetiji je bil običajen način plačila, izplačilo dela plače v naravi (hrana in stanovanje pri delodajalcu), in da se je plača izplačevala v daljših obdobjih in ne mesečno.
Delo tožnice, ko je v spornem obdobju s prekinitvami delala na kmetiji svoje mame, ni vsebovalo vseh elementov delovnega razmerja (tožnica ni dobila plačila za delo na kemtiji), zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji za to obdobje prizna zavarovalna doba, ni utemeljen.
invalidnost - vzrok invalidnosti - invalidnost I. kategorije - bolezen - poškodba pri delu
Pri tožniku je nastopila popolna izguba delovne zmožnosti zaradi psihiatrične simptomatike in nanjo ne vplivajo posledice poškodbe pri delu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je vzrok I. kategorije invalidnosti poškodba pri delu in ima tožnik pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 49, 51.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
V predloženem stroškovniku niso navedeni razlogi, zakaj naj bi bilo izvedensko mnenje zelo zahtevno, torej da bi šlo za zelo zahtevno izvedensko mnenje glede strokovnih vprašanj ali za zelo obsežno mnenje in da bi odstopalo od povprečja tovrstnih mnenj, tako po zahtevnosti glede strokovnih vprašanj ali po obsežnosti oziroma iz katerihkoli drugih razlogov. Za zelo zahtevno mnenje gre, če očitno odstopa od tovrstnih mnenj po zahtevnosti in obsežnosti. Tem kriterijem pa podano mnenje ne ustreza, oziroma gre največ za zahtevno mnenje, za katerega je določena nagrada v 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in torej do I. kategorije invalidnosti, zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
dodatek za pomoč in postržbo - zmožnost samostojnega hranjenja
Pri tožnici je podano dejansko stanje kakor je opredeljeno v 2. odstavku 139. člena ZPIZ-1, ko tožnica za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje pomoč in postrežbo. Pri tožnici ne gre za nujno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, saj je ugotovljeno, da se tožnica lahko sama hrani. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, ni utemeljen.
stvarna pristojnost - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - odškodninski zahtevek - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah, da tožnik v tem pravdnem postopku zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, in pravilnem stališču sodišča prve stopnje, da imata zahtevka različno dejansko in pravno podlago, se pristojnost v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Tožnik je tožbo zoper dokončen upravni akt vložil po izteku 30-dnevnega zakonskega roka od njegovega prejema. Zato je bilo treba tožbo kot prepozno zavreči (274. člen ZPP).
ZZZPB člen 19, 19/1, 19/1-8. ZDR člen 116. ZPIZ-1 člen 103.
denarno nadomestilo za brezposelnost - delovni invalid - invalid III. kategorije invalidnosti
Glede na to, da so delovni invalidi po 116. členu ZDR varovana kategorija, saj jim je mogoče zakonito odpovedati pogodbo o zaposlitvi le po postopku in na način, določene v ZPIZ-1, tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo. Zoper nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni uveljavljal sodnega varstva pravic. Tako je podan dejanski stan iz 8. tč. 19. člena ZZZPB, ki izrecno določa, da pravice do denarnega nadomestila ne morejo med drugim uveljaviti zavarovanci, če jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju s 116. členom ZDR, torej brez mnenja posebne komisije iz 103. člena ZPIZ-1, o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa zoper takšno odpoved ni bilo uveljavljanega sodnega varstva v delovnem sporu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za sporno obdobje ni utemeljen.