SPZ člen 8, 48. ZPP člen 325. ZZZDR člen 12, 50, 59.
podredni tožbeni zahtevek - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Sodišče prve stopnje ni odločilo o podrednem tožbenem zahtevku, ki ga je tožnica postavila pogojno, in sicer za primer, da sodišče prve stopnje ne bi v celoti ugodilo ugotovitvenemu delu tožbenega zahtevka na ugotovitev solastninske pravice. Sodišče prve stopnje o njenem podrejenem tožbenem zahtevku ni odločilo, zato je ta pritožbena izvajanja šteti za pravočasen predlog za izdajo dopolnilne sodbe v skladu s 325. členom ZPP.
Dejstvo vročitve plačilnega naloga je izkazano z javno listino, na kateri je podpis osebe, ki je pošto sprejela in tudi podpis poštnega delavca, ki je poštno pošiljko vročil. Ob dejstvu, da vročilnica obstaja, da je na njej podpis prevzemnika in datum prevzema, pritožbene navedbe niso utemeljene. Vročilnica dokazuje pravilnost vročitve in ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje; dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZIZ člen 56a. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 436, 436/1.
ugovor novega dolžnika – aktivni družbenik – izstop iz družbe – razbremenitev odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe
Dogovor o izstopu, sklenjen med družbenikoma mimo določil družbene pogodbene, ne more vplivati na izstop družbenika iz družbe.
V ugovoru zatrjevana dejstva, da je bil dolžnik imetnik poslovnega deleža v višini 50% osnovnega kapitala, da skupščine zaradi neobstoja indicev o morebitnem pomanjkljivem ravnanju direktorja v zvezi z oddajanjem letnih poročil ni sklical, ter da nikoli ni vpogledal v dokumentacijo družbe, ker je zmotno menil, da ni več družbenik, niso taka dejstva, na podlagi katerih bi se dolžnika lahko opredelilo za pasivnega družbenika in razbremenilo odgovornosti.
URS člen 155. ZD člen 123, 128, 129, 132, 214, 214/4. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 40, 40/2.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - začetek uporabe ZSVarPre-C - uporaba zakona glede na čas zapustnikove smrti
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V obravnavanem primeru v trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala niti je (po že zgoraj obrazloženem) ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti. V trenutku uvedbe dedovanja je omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, urejal 128. člen ZD, zato bi ga ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopno sodišče za presojo tega vprašanja v obravnavani zadevi moralo uporabiti.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pravni interes
Odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za (tiste) obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo.
Vodno povračilo je okoljska dajatev. Gre za posebno obliko obdavčenja obremenjevanja okolja, ki je posledica onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin. Okoljske dajatve so javne dajatve, ki niso davek, temveč sodijo med tako imenovana prednostna bremena. ZV-1 določa dve vrsti okoljskih dajatev: za onesnaževanje okolja in za rabo naravnih dobrin. Vodno povračilo je okoljska dajatev za rabo naravnih dobrin in je zato javna dajatev, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov.
odgovornost za stvarne napake – rok za vložitev tožbe – prenehanje pravice do tožbe – prekluzivni rok – ravnanje prodajalca – priznanje odgovornosti za napako
Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal.
Pritožnikovo zavarovano terjatev sta prerekala tako upravitelj kot stečajni dolžnik, zato je treba upoštevati, da upravitelj nastopa kot dolžnikov zastopnik, da soglaša z dolžnikovimi pravnimi dejanji za uveljavitev ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, ki jih je opravil stečajni dolžnik oziroma da njegova pravna dejanja odobrava.
prodaja nepremičnine – osebni stečaj – izločitvena pravica – postopek zavarovanja
Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.
pritožbeni razlogi – obrazloženost pritožbe – pavšalne navedbe – sklicevanje na predhodne vloge – zavezanec za plačilo sodne takse
Pritožba je procesno sredstvo, ki je podlaga samostojnemu (pritožbenemu) postopku, v katerem odloča drugo (pritožbeno) sodišče, zato se v njej ni moč le pavšalno sklicevati na razloge iz vlog, ki so bile podane v predhodnih fazah postopka, temveč jih je potrebno konkretno opredeliti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063708
ZPP člen 8.
podjemna pogodba – naročilo storitev – pogodbeno določena cena del – davek na dodano vrednost – zaslišanje ključne priče
V pogodbi je bila dogovorjena cena del 8,00 EUR na uro. Pogodba ne določa, da se na navedeno ceno obračuna še DDV. V takšni situaciji je treba po mnenju pritožbenega sodišča šteti, da v pogodbi določena cena DDV že vsebuje.
Vendar pa je sodišče druge stopnje prepričano, pa je pri tožniku ob vseh procentualno izraženih zmanjšanjih, kot sta jih ocenila izvedenca, treba upoštevati zlasti dejstvo, da je bil tožnik pred poškodbo zelo aktiven športnik, ki se je izobrazil za poklic profesorja športne vzgoje, pa tega zaradi posledic poškodbe ne more opravljati, hkrati pa se je tudi večini športnih aktivnosti moral odpovedati ter spremeniti svoj način življenja in dela, star šele 24 let, zato je znesek denarne odškodnine treba zvišati na 24.000,00 EUR.
ZPP člen 136, 139, 139/6, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125/4-2.
dopolnitev pritožbe - prekluzivni rok - litispendenca - ne bis in idem - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nepravilna vročitev - dejanski sprejem pisanja
stečajni postopek nad tožečo stranko teče ločeno in neodvisno od predmetnega gospodarskega spora, zaradi česar ni mogoč zaključek, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno ali da gre za zahtevek, o katerem že teče pravda.
Osnovno vodilo pri ugotavljanju objektivnega pogoja izpodbojnosti je, ali je izpodbojno pravno dejanje imelo za posledico neenakomerno (zmanjšano) poplačilo (ostalih) stečajnih upnikov oziroma ali je tožena stranka stranka kot upnik stečajnega dolžnika prišla s tem poplačilom v ugodnejši položaj kot ostali upniki. Čim je tožeča stranka plačala toženi stranki v celoti in sicer tako, da njene izpolnitve ni mogoče opredeliti niti kot vnaprejšnje niti kot sočasno plačilo, je bodočo stečajno maso, namenjeno za poplačilo terjatev vseh stečajnih upnikov zmanjšala za tisti del, ki bi bil sicer uporabljen za nekoliko višje poplačilo terjatev vseh stečajnih upnikov. V takšnem primeru je prišlo do zmanjšanja stečajne mase, kar je vzrok za nastanek posledice - objektivnega dejanskega stanja iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, ki je predpostavka za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju.
stečaj – stroški ocenitve vrednosti premoženja – potrebnost stroškov
Stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje so glede na 6. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP občasni stroški stečajnega postopka, ki so glede na 327. člen ZFPPIPP vsekakor potrebni zaradi prodaje premoženja. Upravitelj je sicer navedel, da so stroški cenitev sestavni del predračuna stroškov stečajnega postopka, vendar je dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve po nastanku tega stroška in pred izplačilom potrebno ponovno presoditi, saj brez sklepa sodišča o soglasju k plačilu teh stroškov njihovo poplačilo ni dopustno.
osebni stečaj – izvzetje sredstev dolžnika – zavarovalnina – namen postopka osebnega stečaja - predlog za povračilo stroškov nakupa nujnega medicinskega pripomočka
Ko zakon ne izključuje uporabe splošnih pravil, ki veljajo v stečajnem postopku nad pravno osebo, je v postopku osebnega stečaja le-te potrebno uporabljati na način in v obsegu, kot ustreza vsebini in namenu tega postopka. Namena postopka osebnega stečaja ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, ne da bi se pri tem upoštevalo tudi zaščito stečajnega dolžnika in zagotovitev njegovih vsaj minimalnih socialnih in materialnih pogojev za dostojno življenje.
SZ/91 člen 117, 117/1. ZOR člen 111, 11/, 117/2, 148/1. ZPP člen 318, 318/3, 318/4.
zamudna sodba - poziv na odpravo nesklepčnosti - nujno sosporništvo - izpodbijanje pogodbe - nujnost tožbe zoper vse pogodbene stranke - prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe
Po tretjem odstavku 318. člena ZPP sodišče določi rok za odpravo nesklepčnosti, česar pa po četrtem odstavku istega člena ni dolžno, če je očitno, da z dopolnitvijo posameznih navedb ne bi mogla biti odpravljena nesklepčnost istega tožbenega zahtevka. Pomanjkanja pasivne legitimacije, podane ker niso toženi vsi, ki bi za utemeljitev tožbenega zahtevka morali biti toženi, z dopolnitvijo posameznih navedb ni mogoče odpraviti.
ZPP člen 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12, 51.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – seznanjenost strank s pravicami in potrebnimi procesnimi dejanji - predlaganje dokazov
Sodišču prve stopnje tako ni mogoče očitati, da bi bilo materialnopravno procesno vodstvo na prvem naroku nezadostno, toženca sta bila s svojimi pravicami ter potrebnimi procesnimi dejanji seznanjena, zato sta tudi dejansko lahko uresničila svojo pravico do izjave ter do predlaganja dokazov stranke. Zato tudi kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
ZZK-1 člen 13, 13/2-1, 47, 47/3, 149, 149/3-1. SPZ člen 38, 38/4.
vknjižba zemljiškega dolga – vknjižena pravica prepovedi odtujitve – soglasje imetnika pravice – listina o soglasju – čas overitve podpisa imetnika pravice – enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Ker listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni listina, ki je po določbah ZZK-1 podlaga za vknjižbo, dejstvo, da je bil podpis imetnikov pravice overjen po začetku zemljiškoknjižnega postopka, ni pravno odločilno in ne more vplivati na veljavnost soglasja.
2. Pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je nastala na podlagi pravnega posla iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino. Gre torej za enoten institut ne glede na dejanski vpis zgolj prepovedi odtujitve.