novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
Obdolženec je kot delodajalec s tem, ko svojim zaposlenim ni plačal prispevkov za socialno varnost, opustil svoje dolžnostno ravnanje in storil kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pa tega ni storil. Pri tem je imel ves ta čas enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah plačila predpisanih prispevkov. Tako je obdolženec prepovedano posledico uresničil z več dejanji (večim oziroma različnim delavcem več mesecev ni plačal prispevkov), a z enotnim subjektivnim odnosom do svoje zakonske obveznosti, zato je storil eno kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, pri katerem so (zaradi neplačila predpisanih prispevkov) oškodovani delavci, oškodoval pa jih je njihov delodajalec, je specialno kaznivo dejanje, v odnosu do kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki ga lahko stori kdorkoli in je lahko storjeno zoper kogarkoli.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078732
ZOdvT tarifna številka 1200. ZDen člen 78.
materialna pravnomočnost - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedna pravica - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - pravdni stroški - zastopanje več oseb
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob zaključku zapuščinske obravnave oziroma ob izdaji sklepa o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
Zagotovitev zavarovanj za obveznosti, ki jih ima delničar ali z njim povezana družba do tretjih, spada med obliko prikritega vračila vložka delničarju, če se s tem zmanjša vrednost premoženja zastavnega dolžnika.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065447
ZNP člen 35, 37, 138, 139. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – določitev vrednosti spornega zemljišča – zadnja mirna posest – javno dobro – varovalni pas občinske ceste – prekluzija – stroški nepravdnega postopka
Ker je ugotovljena vrednost presegala dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje mejo pravilno določalo na podlagi zadnje mirne posesti. Udeleženci postopka namreč niso bili soglasni, da bi se meja določala na podlagi močnejše pravice.
97. člen ZCes-1 varovalnega pasu ob občinski cesti ne določa kot javno dobro, temveč le omejuje rabo na tovrstnem prostoru.
Šteje se, da je obseg škode oškodovancu znan oziroma bi mu moral biti znan takrat, ko je zdravljenje zaključeno in stanje oškodovanca stabilizirano. Za presojo zastaranja odškodninske terjatve pa je lahko relevantno samo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ker mora tudi oškodovanec pri uveljavljanju svojih pravic ravnati z ustrezno (vsaj povprečno) skrbnostjo, zadošča, da je njegovo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode.
Po mnenju izvedenca je bilo že ob zaključku tožnikovega zdravljenja jasno, da bo poškodba pustila določene posledice na tožnikovem zdravju, kakšen bo njihov dokončen obseg, pa je bilo znano najpozneje leto dni po poškodbi, torej maja 2006. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je takrat začelo teči zastaranje tožnikove odškodninske terjatve.
prodaja nepremičnine – osebni stečaj – izločitvena pravica – postopek zavarovanja
Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.
Vodno povračilo je okoljska dajatev. Gre za posebno obliko obdavčenja obremenjevanja okolja, ki je posledica onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin. Okoljske dajatve so javne dajatve, ki niso davek, temveč sodijo med tako imenovana prednostna bremena. ZV-1 določa dve vrsti okoljskih dajatev: za onesnaževanje okolja in za rabo naravnih dobrin. Vodno povračilo je okoljska dajatev za rabo naravnih dobrin in je zato javna dajatev, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov.
razlastitev - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - izguba dohodka - odškodnina za stranske škode - trajna škoda - prilagoditev spremenjenim razmeram
S stranskimi učinki razlastitve je potrebno upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za prilagoditev na spremembo, ki jo je prinesla razlastitev.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost - premoženjski ekvivalent za prodano nepremičnino
Tožnica ni izkazala obstoja nobene od predpostavk iz drugega do četrtega odstavka 270. člena ZIZ. Takšne predpostavke tudi ne predstavlja ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč z dne 14. 10. 2013 za ceno 26.700,00 EUR, ko tožeča stranka ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi v ponudbi navedena cena ne predstavljala ustreznega premoženjskega ekvivalenta za prodani nepremičnini.
pritožbeni razlogi – obrazloženost pritožbe – pavšalne navedbe – sklicevanje na predhodne vloge – zavezanec za plačilo sodne takse
Pritožba je procesno sredstvo, ki je podlaga samostojnemu (pritožbenemu) postopku, v katerem odloča drugo (pritožbeno) sodišče, zato se v njej ni moč le pavšalno sklicevati na razloge iz vlog, ki so bile podane v predhodnih fazah postopka, temveč jih je potrebno konkretno opredeliti.
ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 30. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZIZ člen 24, 24/4.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - vpliv družbenika na poslovanje izbrisane družbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je namreč sklep procesne narave, ki ga sodišče izda v skladu z četrtim odstavkom 24. člena ZIZ in zgolj ob upoštevanju zakonskih kriterijev iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod, zato je za odločitev v tej zadevi nepomembno ali sta imela dolžnika po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnih deležev še možnost vplivanja na poslovanje družbe ali ne.
zapustnik brez premoženja – ne-oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje nujnega deleža v pravdi
Pokojnica ob smrti ni imela nobenega premoženja, torej zapuščine ni in sodišče ni imelo o ničemer odločati. V takem primeru se po prvem odstavku 20. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi.
V primeru, ko zaradi razpolaganja za časa življenja (kot v obravnavanem primeru s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) zapustnik ob smrti nima nobenega premoženja, mora nujni dedič zahtevek za uveljavitev nujnega deleža uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pravni interes
Odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za (tiste) obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo.
Za oceno listinskega dokaza posebno znanje izvedenca ni bilo potrebno, če že laično oko zazna, da besedilo sporazuma nad podpis in žig tožeče stranke ni bilo odtisnjeno naknadno. Taka ocena je mogoča že na podlagi vsakdanjih življenjskih izkušenj sodnika, ki jih je uporabil, zato pomoči izvedenca ni potreboval.
odgovornost za stvarne napake – rok za vložitev tožbe – prenehanje pravice do tožbe – prekluzivni rok – ravnanje prodajalca – priznanje odgovornosti za napako
Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal.
ZIZ člen 17, 17/1, 19, 192, 192/1, 192/2, 192/3, 192/4.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - poprava očitne pisne pomote
Pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti niti dejstvo, da dolžnica v predmetni nepremičnini dejansko ne živi več, saj je sodišče v skladu s drugim odstavkom 192. člena ZIZ dolžno v sklepu o izročitvi odločiti tudi, da se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine, ki je predmet izročitve in do kdaj. V kolikor dolžnica v predmetni nepremični več ne živi, se sklep o izročitvi v tem delu pač ne bo (prisilno) realiziral. Pojasnjeno pa ne pomeni, da dolžnica v predmetni nepremičnini tudi nima več svojih osebnih stvari, ki jih je v skladu z izpodbijanim sklepom prav tako dolžna odstraniti v danem roku in upnici izročiti nepremičnino prosto svojih stvari, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.
spor majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem - listinski dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravdni stroški - odločitev brez naroka
Dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ni mogoče a priori zavrniti zato, ker bi morala gospodarska družba plačilo obveznosti dokazovati z ustreznimi potrdili o plačilu, ki jih v postopku na prvi stopnji ni predložila. Če gospodarska družba ne posluje tako, kot bi morala, je ta ugotovitev lahko stvar drugih (sodnih) postopkov in del dokazne ocene, ko sodišče tehta dokazno vrednost izvedenega dokaza, ne pa nosilni razlog za zavrnitev dokaza, sicer gre za vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi v primeru izdaje sodbe v sporu majhne vrednosti brez razpisanega naroka lahko stranki priglasita stroške v 15 dneh po prejemu, zato je pri odmeri stroškov tožeče stranke v postopku na prvi stopnji treba upoštevati stroškovnik, ki ga je tožeča stranka podala v pritožbi.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 441, 441/1.
spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – sodna taksa za redni postopek – umik izvršilnega predloga – umik tožbe – soglasje dolžnika – pravdni stroški
Umik predloga po vložitvi dolžnikovega ugovora, torej, ko se je pravda med strankama že začela, se upošteva kot umik tožbe, h kateremu je treba pridobiti tudi soglasje dolžnika.
Za odločanje o stroških postopka v konkretnem postopku je bistveno, da do (fikcije) umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, pač pa zato, ker tožnica zahtevanega doplačila sodne takse ni poravnala v predpisanem roku. Ne glede na to, da je po nastanku taksne obveznosti tudi izrecno podala umik tožbe (predloga za izvršbo) na podlagi izpolnitve zahtevka s strani toženke, je bila v vsakem primeru dolžna doplačati zahtevano sodno takso; ker pa tega ni storila, je dolžna nositi stroškovne posledice svoje odločitve.
URS člen 155. ZD člen 123, 128, 129, 132, 214, 214/4. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 40, 40/2.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - začetek uporabe ZSVarPre-C - uporaba zakona glede na čas zapustnikove smrti
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V obravnavanem primeru v trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala niti je (po že zgoraj obrazloženem) ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti. V trenutku uvedbe dedovanja je omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, urejal 128. člen ZD, zato bi ga ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopno sodišče za presojo tega vprašanja v obravnavani zadevi moralo uporabiti.