IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069076
ZIZ člen 212. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 294, 348, 348/3.
sodni penali - omejitev višine sodnih penalov - namen sodnih penalov - razlaga pogodbenih določil - pogodba o preužitku - kraj izpolnitve - neizpolnjevanje pogodbe - zastaranje - pravica do obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Pri določanju višine penalov premoženjsko stanje dolžnika ni relevantno.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni podlage. Nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov ni mogoče ugotavljati že ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov. Ob izdaji takega sklepa o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bo dolžnik svojo obveznost izpolnil oziroma kdaj bo upnica vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov.
Dolžnik vseskozi zatrjuje svojo pripravljenost izpolnjevati obveznosti iz sodne poravnave in navaja razloge na strani upnice, zakaj tega ne izpolnjuje, to pa ni zatrjevanje izpolnjevanja obveznosti.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5, 100. OZ člen 79, 79/3, 784.
smrt stranke - zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - veljavnost pooblastila - prenehanje pooblastila - odobritev procesnih dejanj
Na stališče, da smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomeni absolutno oviro za začetek postopka ter na stališče, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ne more vplivati dejstvo, da je stranka pred svojo smrtjo dala odvetniku veljavno pooblastilo za vložitev tožbe.
Ene vožnje s traktorjem s strani prvega toženca ter prehod tretje toženke iz vinograda in nazaj, kar se ni več ponovilo, pri čemer vožnja oziroma hoja tudi ni bila izvedena v korist iste nepremičnine, ampak s strani dveh različnih oseb in v korist dveh različnih nepremičnin v času trgatve, ne predstavlja takšnega posega v obstoječe posestno stanje, ki bi opravičevalo posestno varstvo.
Zagotovitev zavarovanj za obveznosti, ki jih ima delničar ali z njim povezana družba do tretjih, spada med obliko prikritega vračila vložka delničarju, če se s tem zmanjša vrednost premoženja zastavnega dolžnika.
Tožena stranka je pravočasno ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Gre za dopusten ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve, zato je na tožečo stranko prešlo dokazno breme, da je prevzemnica sporne terjatve, ki pa mu ni zadostila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063708
ZPP člen 8.
podjemna pogodba – naročilo storitev – pogodbeno določena cena del – davek na dodano vrednost – zaslišanje ključne priče
V pogodbi je bila dogovorjena cena del 8,00 EUR na uro. Pogodba ne določa, da se na navedeno ceno obračuna še DDV. V takšni situaciji je treba po mnenju pritožbenega sodišča šteti, da v pogodbi določena cena DDV že vsebuje.
Vendar pa je sodišče druge stopnje prepričano, pa je pri tožniku ob vseh procentualno izraženih zmanjšanjih, kot sta jih ocenila izvedenca, treba upoštevati zlasti dejstvo, da je bil tožnik pred poškodbo zelo aktiven športnik, ki se je izobrazil za poklic profesorja športne vzgoje, pa tega zaradi posledic poškodbe ne more opravljati, hkrati pa se je tudi večini športnih aktivnosti moral odpovedati ter spremeniti svoj način življenja in dela, star šele 24 let, zato je znesek denarne odškodnine treba zvišati na 24.000,00 EUR.
SZ/91 člen 117, 117/1. ZOR člen 111, 11/, 117/2, 148/1. ZPP člen 318, 318/3, 318/4.
zamudna sodba - poziv na odpravo nesklepčnosti - nujno sosporništvo - izpodbijanje pogodbe - nujnost tožbe zoper vse pogodbene stranke - prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe
Po tretjem odstavku 318. člena ZPP sodišče določi rok za odpravo nesklepčnosti, česar pa po četrtem odstavku istega člena ni dolžno, če je očitno, da z dopolnitvijo posameznih navedb ne bi mogla biti odpravljena nesklepčnost istega tožbenega zahtevka. Pomanjkanja pasivne legitimacije, podane ker niso toženi vsi, ki bi za utemeljitev tožbenega zahtevka morali biti toženi, z dopolnitvijo posameznih navedb ni mogoče odpraviti.
SPZ člen 8, 48. ZPP člen 325. ZZZDR člen 12, 50, 59.
podredni tožbeni zahtevek - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Sodišče prve stopnje ni odločilo o podrednem tožbenem zahtevku, ki ga je tožnica postavila pogojno, in sicer za primer, da sodišče prve stopnje ne bi v celoti ugodilo ugotovitvenemu delu tožbenega zahtevka na ugotovitev solastninske pravice. Sodišče prve stopnje o njenem podrejenem tožbenem zahtevku ni odločilo, zato je ta pritožbena izvajanja šteti za pravočasen predlog za izdajo dopolnilne sodbe v skladu s 325. členom ZPP.
ZPP člen 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12, 51.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – seznanjenost strank s pravicami in potrebnimi procesnimi dejanji - predlaganje dokazov
Sodišču prve stopnje tako ni mogoče očitati, da bi bilo materialnopravno procesno vodstvo na prvem naroku nezadostno, toženca sta bila s svojimi pravicami ter potrebnimi procesnimi dejanji seznanjena, zato sta tudi dejansko lahko uresničila svojo pravico do izjave ter do predlaganja dokazov stranke. Zato tudi kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
ZZK-1 člen 13, 13/2-1, 47, 47/3, 149, 149/3-1. SPZ člen 38, 38/4.
vknjižba zemljiškega dolga – vknjižena pravica prepovedi odtujitve – soglasje imetnika pravice – listina o soglasju – čas overitve podpisa imetnika pravice – enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Ker listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni listina, ki je po določbah ZZK-1 podlaga za vknjižbo, dejstvo, da je bil podpis imetnikov pravice overjen po začetku zemljiškoknjižnega postopka, ni pravno odločilno in ne more vplivati na veljavnost soglasja.
2. Pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je nastala na podlagi pravnega posla iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino. Gre torej za enoten institut ne glede na dejanski vpis zgolj prepovedi odtujitve.
stečaj – stroški ocenitve vrednosti premoženja – potrebnost stroškov
Stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje so glede na 6. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP občasni stroški stečajnega postopka, ki so glede na 327. člen ZFPPIPP vsekakor potrebni zaradi prodaje premoženja. Upravitelj je sicer navedel, da so stroški cenitev sestavni del predračuna stroškov stečajnega postopka, vendar je dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve po nastanku tega stroška in pred izplačilom potrebno ponovno presoditi, saj brez sklepa sodišča o soglasju k plačilu teh stroškov njihovo poplačilo ni dopustno.
zapustnik brez premoženja – ne-oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje nujnega deleža v pravdi
Pokojnica ob smrti ni imela nobenega premoženja, torej zapuščine ni in sodišče ni imelo o ničemer odločati. V takem primeru se po prvem odstavku 20. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi.
V primeru, ko zaradi razpolaganja za časa življenja (kot v obravnavanem primeru s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) zapustnik ob smrti nima nobenega premoženja, mora nujni dedič zahtevek za uveljavitev nujnega deleža uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
osebni stečaj – izvzetje sredstev dolžnika – zavarovalnina – namen postopka osebnega stečaja - predlog za povračilo stroškov nakupa nujnega medicinskega pripomočka
Ko zakon ne izključuje uporabe splošnih pravil, ki veljajo v stečajnem postopku nad pravno osebo, je v postopku osebnega stečaja le-te potrebno uporabljati na način in v obsegu, kot ustreza vsebini in namenu tega postopka. Namena postopka osebnega stečaja ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, ne da bi se pri tem upoštevalo tudi zaščito stečajnega dolžnika in zagotovitev njegovih vsaj minimalnih socialnih in materialnih pogojev za dostojno življenje.
Pritožnikovo zavarovano terjatev sta prerekala tako upravitelj kot stečajni dolžnik, zato je treba upoštevati, da upravitelj nastopa kot dolžnikov zastopnik, da soglaša z dolžnikovimi pravnimi dejanji za uveljavitev ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, ki jih je opravil stečajni dolžnik oziroma da njegova pravna dejanja odobrava.
pritožbeni razlogi – obrazloženost pritožbe – pavšalne navedbe – sklicevanje na predhodne vloge – zavezanec za plačilo sodne takse
Pritožba je procesno sredstvo, ki je podlaga samostojnemu (pritožbenemu) postopku, v katerem odloča drugo (pritožbeno) sodišče, zato se v njej ni moč le pavšalno sklicevati na razloge iz vlog, ki so bile podane v predhodnih fazah postopka, temveč jih je potrebno konkretno opredeliti.
odškodninska odgovornost delodajalca – informativni dokaz - izvedba informativnega dokaza - varnostni ukrepi - nadzor nad delavcem
Dokazi se ne izvajajo v informativne namene. Odstop od tega pravila pa je v obravnavani situaciji v določeni meri upravičen, ker zdravstvena zavarovalnica ni strokovnjak s področja varstva pri delu in zato ne more poznati vseh konkretnih varnostnih ukrepov v vseh možnih delovnih okoljih pri vseh možnih delovnih procesih in opravilih.
Vsebina nadzora je v premosorazmerni odvisnosti od zahtevnosti in kompleksnosti posameznih delovnih opravil in ocene njihove nevarnosti, pa tudi od drugih dejanskih okoliščin primera.
predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zavrženje predloga - mnenje osebnega zdravnika in psihiatra - izjava zdravnika – nezmožnost oprave pregleda
Predlogu za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom mora biti priloženo mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti starejše od sedem dni.
posest - motenje posesti - motilno ravnanje - tek roka za sodno varstvo
Toženca nista dokazala, da bi drugi toženec tožnika o (že opravljeni) zamenjavi ključavnice obvestil. Drugi toženec je v svoji izpovedbi izrecno potrdil le napoved menjave ključavnice. Taka časovno nedokazana grožnja z motilnim ravnanjem, ki niti še ni bilo izvedeno, pa ne more utemeljevati začetka teka subjektivnega roka za sodno varstvo posesti po 32. členu SPZ.
Za obstoj tožnikove posesti na sporni nepremičnini po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je imel tožnik ključ od nje in s tem možnost dostopa do nepremičnine in možnost njene uporabe, ter da jo je dejansko uporabljal, tudi če bi si potrebne osebne stvari vanjo sproti prinašal.