Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št., v kateri je bila tožba že vročena toženi stranki. Zato je bilo potrebno tožbo v tem sporu zavreči. Odločitev o zavrženju tožbe je v skladu z določbo 3. odstavka 189. člena ZPP, ki določa, da se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št. Obe odpovedi, vročeni tožeči stranki, se nanašata na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto promotor ponovne uporabe s 30 dnevnim odpovednim rokom in sta identični, tudi datirani na isti dan. Razlika med njima je le v tem, da se tožnici v kasneje vročeni odpovedi poleg odpravnine priznava še pravica do regresa in letnega dopusta. Gre le za dopolnitev oziroma popravek že podane odpovedi, ne pa za novo odpoved. Zato ni nobenega dvoma o tem, da je podana litispendenca.
S prenehanjem delovnega razmerja ter prenehanjem opravljanja drugega ustreznega dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, ne glede na to, ali je zavarovanec to delo opravljal ali pa je bil ves čas v bolniškem staležu, tako da dela praktično niti ni nastopil, nastopijo zakonski razlogi za ustavitev izplačevanja delne invalidske pokojnine (159. člen ZPIZ-1). Iz pravnomočne odločbe izhaja, da je bila tožnici kot delovnemu invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni priznana pravica do delne invalidske pokojnine. S prenehanjem delovnega razmerja in po zaključenem bolniškem staležu tožnica ni upravičena do izplačevanja že odmerjene invalidske pokojnine, ker za izplačevanje ni pravne podlage. Zato tožbeni zahtevek, da se odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine tožnici odpravi, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomožnega kovinarja, kar je delovno mesto prirejeno za delovnega invalida. Ravnanje, ki se tožniku očita v opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (neupravičena odklonitev odrejenega dela po nalogu sestava nosilca s prstom), pomeni kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V skladu z 31. členom ZDR je temeljna dolžnost delavca, da opravlja delo za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu. Tožnik je to temeljno dolžnost kršil s tem, da je neutemeljeno odklonil opravljanje dela, ki je ustrezalo njegovim omejitvam. Zato je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljeno.
Tožnik pri sestavljanju kosilnic ... ni zadostno privijačil matic na diskih, štirje diski pa so bili brez matic. Njegovo ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 3. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo - zavrženje zahteve
Tožnik je vložil dve zahtevi po nadaljnjem izplačevanju 80 % nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. O prvem zahtevku je odločal upravni organ, tožnik je zoper dokončno odločitev vložil tožbo. Po vložitvi te tožbe je tožnik pri tožencu vložil nov zahtevek, ki se prav tako nanaša na nadaljnje izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80 %. Zato je toženec na podlagi 4. odst. 129. člena ZUP ta zahtevek pravilno zavrgel.
Čeprav je pritožnica sodišču priložila dve potrdili o posojenem znesku denarja, je pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, treba upoštevati tudi to, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 243, 253, 254, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – višina nadomestila – izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje mora biti takšno, da njegove zaključke razumejo sodišče in stranke ter da ti iz mnenja lahko razberejo, na kakšen način oz. po kakšnem postopku je izvedenec do teh zaključkov prišel. Ker sodišče in stranke praviloma niso strokovnjaki iz področja stroke izvedenca, je nesmiselno pričakovati, da bo izvedenec (a fortiori pa sodišče) pojasnjeval, zakaj je uporabil neko metodo oz. utemeljeval njeno pravilnost. Mnenje mora biti tako, da ga lahko stranka preveri z lastnim strokovnim pomočnikom, če to želi.
Ker podružnica v času, ko je bila izdana bančna garancija, ni bila samostojna pravna oseba (3.b člen ZPod), je obveznosti v pravnem prometu lahko sprejemala le v imenu in za račun matične banke, torej banke X., d. d. Čeprav je kasneje prišlo do oddelitve Podružnice D. in nastanka samostojne banke P., d. d., so glede na določilo 187. člen ZPod z delitvijo oz. oddelitvijo za obveznosti, nastale pred takim statusnim preoblikovanjem, solidarno odgovorni upnikom tisti subjekti, ki so nastali z delitvijo. To posledično pomeni, da z registracijo banke P., d. d., nastale z oddelitvijo Glavne podružnice D. tožene stranke, obveznost tožene stranke iz izdane garancije ni prenehala.
Glede na brezpogojno zavezo tožene stranke za izpolnitev obveznosti kreditojemalca gre po presoji pritožbenega sodišča za neodvisno bančno garancijo, po katerem banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovanja obveznosti. Taka garancija pa je abstraktna in neodvisna od osnovnega posla, za zavarovanje katerega je bila izdana. Drugače povedano: banka garant nima ugovorov iz posla, za katerega izpolnitev garantira. Garantu pa je v takem primeru vendarle priznana pravica odklonitve izplačila, če je zahteva upravičenca iz garancije očitno in nesporno neutemeljena.
Tožena stranka je pravočasno ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Gre za dopusten ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve, zato je na tožečo stranko prešlo dokazno breme, da je prevzemnica sporne terjatve, ki pa mu ni zadostila.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 11, 11/3, 11/6. ZSPJS člen 16, 16/2, 49.a.
javni uslužbenci - napredovanje v višji plačni razred - policist - plačilo razlike plače - izredno napredovanje za dva plačna razreda - nadpovprečna delovna uspešnost - prevedba
Na podlagi 6. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) se v letu 2009 za leto 2008 ocenijo v skladu z Uredbo vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki so napredovali s 1. 10. 2008. Ker tožnik s 1. 10. 2008 ni napredoval, neutemeljeno navaja, da je tožena stranka pri odločanju o napredovanju v letu 2009 nepravilno upoštevala oceno za leto 2008 po novih predpisih. Ocene javnih uslužbencev se točkujejo in sicer z ocenami odlično s petimi točkami, oceno zelo dobro s štirimi točkami, oceno dobro s tremi točkami in oceno zadovoljivo z dvema točkama, kot to določa 1. odstavek 5. člena Uredbe. Izhodiščni razred tožnikovega delovnega mesta je 22. plačni razred, o prehodu nov plačni razred preveden v 28. plačni razred, zato se je v skladu s 6. odstavkom 5. člena šteje, da je napredoval že šestkrat, oziroma je šlo pri napredovanju z dne 1. 4. 2009 za njegovo sedmo napredovanje. Ker je v napredovalnem obdobju tožnik zbral 14 točk, je izpolnil pogoje za napredovanje za en plačni razred, tako ga je tožena stranka z izpodbijanim sklepom pravilno umestila v 29. plačni razred.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in ki je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
preživnina - zakonska subrogacija - javni jamstveni in preživninski sklad - zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov
Napačna je ugotovitev, da iz izvršilnega naslova ne izhaja izvršljiva obveznost dolžnika za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dne opravljenega izplačila dalje. Izvršilni naslov v primeru zakonske subrogacije terjatve preživninskega upravičenca na sedanjega upnika je v povezavi s sodbo ali sodno poravnavo, s katero je priznana preživninskemu upravičencu pravica do preživnine, (tudi) odločba o pravici do nadomestila preživnine Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada.
predpogodba – vrnitev are – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Določba 1. odstavka 65. člena OZ daje drugi stranki za primer neizpolnitve pogodbe (med katere spada tudi predpogodba), za katero odgovarja stranka, ki je aro dala, pravico obdržati prejeto aro.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Dejstvo, da se je tožnica uvajala v delo in da naj zato pri svojem delu ne bi bila samostojna, ni predstavljalo ovire za postopek ugotavljanja obstoja razloga nesposobnosti tožnice kot utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji člena 88/1 ZDR.
Obdolženec je kot delodajalec s tem, ko svojim zaposlenim ni plačal prispevkov za socialno varnost, opustil svoje dolžnostno ravnanje in storil kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pa tega ni storil. Pri tem je imel ves ta čas enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah plačila predpisanih prispevkov. Tako je obdolženec prepovedano posledico uresničil z več dejanji (večim oziroma različnim delavcem več mesecev ni plačal prispevkov), a z enotnim subjektivnim odnosom do svoje zakonske obveznosti, zato je storil eno kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, pri katerem so (zaradi neplačila predpisanih prispevkov) oškodovani delavci, oškodoval pa jih je njihov delodajalec, je specialno kaznivo dejanje, v odnosu do kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki ga lahko stori kdorkoli in je lahko storjeno zoper kogarkoli.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071983
SPZ člen 88. ZPP člen 12, 254, 254/3.
nujna pot – stavbno zemljišče – črna gradnja – odškodnina za uporabo poti - načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – odsotnost na delu naroka
Vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.
Zagotovitev zavarovanj za obveznosti, ki jih ima delničar ali z njim povezana družba do tretjih, spada med obliko prikritega vračila vložka delničarju, če se s tem zmanjša vrednost premoženja zastavnega dolžnika.
ZDen člen 73, 73/1. ZPSPP člen 37. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 12.
denacionalizacijski postopek – pravica do odškodnine
Predlagateljica je v denacionalizacijskem postopku glede nepremičnin sklenila poravnavo, s katero se je zavezala izplačati odškodnino denacionalizacijskim upravičencem. Ker je s sklenitvijo poravnave predlagateljica prostovoljno pristala na plačilo odškodnine, so njene navedbe v zvezi s protipravnostjo določitve odškodnine v denacionalizacijskem postopku za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantne.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
dokazovanje z izvedencem – drugo izvedensko mnenje
Stranka sicer nima a priorne pravice do drugega mnenja. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je že določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065447
ZNP člen 35, 37, 138, 139. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – določitev vrednosti spornega zemljišča – zadnja mirna posest – javno dobro – varovalni pas občinske ceste – prekluzija – stroški nepravdnega postopka
Ker je ugotovljena vrednost presegala dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje mejo pravilno določalo na podlagi zadnje mirne posesti. Udeleženci postopka namreč niso bili soglasni, da bi se meja določala na podlagi močnejše pravice.
97. člen ZCes-1 varovalnega pasu ob občinski cesti ne določa kot javno dobro, temveč le omejuje rabo na tovrstnem prostoru.