ZIZ člen 38, 38/5, 38/7. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
stroški postopka - stroški predloga za izvršbo - odvetniški stroški - izpolnitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki
Odvetniški stroški za sestavo predloga za izvršbo se upniku priznajo le, če je predlog za izvršbo tudi vložen po pooblaščencu, ki je odvetnik.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnostnega ravnanja - vzročna zveza
Opustitev toženkinega zavarovanca je vzrok za zdrs enemu od fantov, refleksno dejanje tega pa je bilo, ko se je skušal padcu izogniti s prijemom tožnika za ramo in sta oba padla, tožnik pa se je pri tem poškodoval. To dejanje drugega udeleženca ni pretrgalo vzročne zveze med mastnim in spolzkim madežem ter nastalo tožnikovo škodo.
domneva umika zahteve za sodno varstvo – neprihod na narok – sodelovalna dolžnost
V postopku z zahtevo za sodno varstvo se zahteva sodelovanje storilca, zato mora storilec priti na narok za zaslišanje, kjer pa se lahko odloči, na kakšen način se bo branil.
ZASP člen 153, 153/1, 168, 176, 176/1, 176/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 131, 190, 198. ZDDV-1 člen 3.
sorodne pravice – absolutne pravice – kolektivno upravljanje sorodnih pravic – uporabnik varovanega dela – civilna kazen – odškodnina – stroški terenskega preverjanja – stroški poslovanja
Zavod IPF kot kolektivna organizacija, kateri je Urad RS za intelektualno lastnino izdal dovoljenje za kolektivno upravljanje sorodnih pravic (za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), lahko na podlagi dovoljenja urada upravlja s temi pravicami na ozemlju Republike Slovenije. To pomeni, da lahko izstavi račun vsakemu uporabniku varovanega dela, kadar je bilo to delo uporabljeno na ozemlju Republike Slovenije, in sicer ne glede na prebivališče, državljanstvo oziroma sedež samega uporabnika.
ZASP določa le dolžnost poročanja, ne pa tudi povrnitve stroškov nastalih z neizpolnjevanjem obveznosti. Zato stroški terenskega preverjanja predstavljajo le strošek poslovanja, ki ga mora tožnik pokriti iz prejetih prihodkov.
V košarki šteje ekipa več kot 3 igralce oziroma člane in tako se izjemni dosežki v tem skupinskem športu ne morejo uveljaviti za priznanje Zoisova štipendije. V 21. členu Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij je namreč določeno, da kandidat lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje največ tri člane.
V primeru preplačil ne gre za prostovoljno izpolnitev, za katero bi pri tožencu obstajala zavest, da te obveznosti ni dolžan izpolniti. Toženec je dolžan v primerih neupravičeno prejete družinske pokojnine ravnati po 275. členu ZPIZ-1 (po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih.).
V konkretnem primeru je pravna podlaga za vrnitev neupravičeno prejetih zneskov pokojnine 275. člen ZPIZ-1 ter v zvezi s to določbo 190. člen OZ, ker gre za verzijsko terjatev, za katero je pravno relevantno le dejstvo neupravičenega prehoda premoženja, ne pa razlogi na strani ene ali druge stranke, zaradi katerih je do takega prehoda prišlo. Situacija je drugačna kot pri kondikcijskih terjatvah iz 191. člena OZ, pri katerih prikrajšanec ve, da ni zavezan za dolg, ki ga izpolnjuje in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti. V tem primeru izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil v sili. Iz določbe 191. člena OZ izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno tako glede vednosti tako glede volje. Gre za plačilo z darilnim namenom ali na primer za plačilo tujega dolga. Ko tožnik do izplačila družinske pokojnine ni bil upravičen, ker ni predložil dokazila o šolanju, toženec pa mu je kljub temu izplačeval družinsko pokojnino, na ta način ni pristal na svoje prikrajšanje oziroma tožnikovo obogatitev. Torej ni mogoče šteti, da je toženec vedoma plačal nekaj, kar ni bil dolžan, pa čeprav ni ravnal z dolžno skrbnostjo.
Tožnik je v javnem pozivu sindikata, objavljenem na internetnih straneh, ki je bil poslan tudi na različne institucije preko elektronske pošte, zatrjeval ali raznašal neresnice, ki lahko škodujejo časti in dobremu imenu nadrejenega, čeprav je vedel, da je to, kar je trdil in raznašal, neresnično oziroma je trdil in raznašal dejstva, ki lahko škodujejo časti in dobremu imenu. V ravnanju tožnika so bili podani znaki kaznivih dejanj obrekovanja iz 159. člena KZ-1 in žaljive obdolžitve iz 160. člena KZ-1. S tem je tožnik storil težjo kršitev vojaške discipline. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena za dobo enega leta.
V sodni praksi je bilo že večkrat sprejeto stališče, da pojem „ki pomeni kaznivo dejanje“ za delovno pravo pomeni ugotavljanje, ali ima dejanje, ki pomeni kršitev delovne obveznosti, znake kaznivega dejanja. Delovno sodišče ne odloča o storitvi kaznivega dejanja, temveč ugotavlja le, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja. Pri tem tudi kazenska oprostilna sodba ne vpliva na disciplinsko odgovornost; gre namreč za dva ločena postopka, ki jima je skupno le prepovedano dejanje.
Varstvo sindikalnega zaupnika ni absolutno. Navedeno pomeni, da sindikalne aktivnosti ne smejo biti nezakonite, sicer sindikalni zaupnik ne uživa sindikalne zaščite v smislu citirane določbe 113. člena ZDR. Ker je v obravnavani zadevi tožnik s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja po 159. in 160. členu KZ-1, ni mogoče šteti, da je bilo njegovo ravnanje v skladu z zakonom. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izrekla disciplinski ukrep.
Po določbi desetega odstavka 57. člena ZObr zastara vodenje disciplinskega postopka po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca. Vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve na organu druge stopnje, ne pa z vročitvijo pisnega odpravka odločbe. Vročitev je sicer pomembna za uveljavljanje in varstvo pravic iz delovnega razmerja, nima pa več vpliva na vodenje postopka, saj je postopek z odločitvijo na pristojnem organu že končan. Zato na vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka odločbe nima nobenega vpliva več.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ekonomski, organizacijski oziroma tehnološki razlog. Tožena stranka je reorganizacijo dela v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku utemeljila s slabimi rezultati njenega poslovanja, ki pa jih tekom dokaznega postopka ni uspela dokazati. Dejstvo, da se je tožena stranka le kratek čas pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku ravno z njegovim sodelovanjem dogovorila za pomemben posel, s katerim bi se obseg poslovanja tožene stranke bistveno povečal, ne dokazuje trditev tožene stranke, da je zaradi ekonomskih razlogov izvedla reorganizacijo z zmanjšanjem števila zaposlenih. Tožena stranka ni izkazala utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in je očitno, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi razpad zunajzakonske skupnosti tožnika in direktorice tožene stranke in je torej šlo zgolj za fiktiven poslovni razlog. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 286.a, 286.a/5, 337.
invalidnost - invalid III. kategorije - izvedensko mnenje - pripombe - zamuda roka - pritožbena novota
Tožnik oziroma njegov pooblaščene v postavljenem roku ni posredoval pripomb na izvedensko mnenje, pač pa je pripombe posredoval na dopolnilno mnenje, ki pa so se nanašale na osnovno mnenje. Te pripombe so bile podane po poteku roka, ki ga je določilo sodišče v pozivu, tožnik pa tudi ni navedel, da pripomb predhodno brez svoje krivde ni mogel predložiti. S takimi navedbami je tožnik prekludiran na podlagi petega odstavka 286. a člena ZPP. Pritožbene navedbe glede dejanskega stanja v zvezi z izvedenskim mnenjem zato predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto po 337. členu ZPP.
spor majhne vrednosti – plačevanje komunalnih odpadkov – registriran sedež pravne osebe – javnopravna obveznost
Obveznost iztoževane terjatve iz naslova plačila stroškov zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov ni stroga obligacijsko-pravna obveznost (v smislu plačevanja dejanskih stroškov tožeče stranke v zvezi z zbiranjem, odvozom in odlaganjem odpadkov), temveč gre za javnopravno obveznost, ki je naložena toženi stranki (glede na registriran sedež) kot (potencialni) povzročiteljici komunalnih odpadkov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (finančna knjigovodkinja) si je s tem, ko je pošiljko DURS v zvezi z izvršbo zaradi neplačila dohodnine odnesla v svojo pisarno, namesto da bi jo posredovala ali vodstvu toženke ali obračunu osebnih dohodkov pri toženki, pošiljko neupravičeno prilastila in s tem izpolnila znake kaznivega dejanja tatvine. S tem, ko je napačno označila prejeto pošiljko, jo nato popravila in s tem hotela doseči, da do listine ne bi prišla toženka oziroma njen direktor, pa je uresničila znake ponarejanja listin. S svojim ravnanjem je huje kršila svoje delovne obveznosti, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni dopolnila in popravila tožbe v skladu s pozivom z dne 28. 5. 2013, saj v vlogi z dne 13. 6. 2013 še vedno ni določno postavila tožbenega zahtevka, ki je bistvena sestavina tožbe, o katerem naj bi sodišče prve stopnje odločalo.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po PO ZVoz
Kljub zdravstvenim težavam storilec mora predložiti predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 67.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa pri tožniku podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, za katero pa tožnik glede na starost še ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine oziroma sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dodatek za pomoč in postrežbo
Invalidnost se ugotavlja glede na zavarovančev poklic (ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami) in ne zgolj glede na delo, ki ga je oziroma ga še opravlja.
odgovornost pravne osebe za prekršek – ekskulpacija odgovornosti
Storilec s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 47/2013 ne more doseči drugačne odločitve kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Zadeva, ki jo navaja, namreč ni enaka obravnavani. Nanaša se namreč na odgovornost zakonitega zastopnika kot odgovorne osebe pravne osebe. V obravnavani zadevi pa je storilec prekrška znan (voznik), zato bi se pravna oseba odgovornosti lahko razbremenila le, če bi izkazala (ne le zatrjevala) katerega od pogojev navedenih v tretjem odstavku 14. člena ZP-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Ukinitev delovnega mesta ni bila fiktivna, temveč posledica reorganizacije in optimizacije procesa dela, zaradi česar je pretežni del tožničinega dela prenehal obstajati oziroma se je delo moderniziralo in drugače organiziralo.