zaznamba izbrisne tožbe – vpis v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe – varovanje vrstnega reda vpisa
Predlagateljica je vknjižbo svoje lastninske pravice predlagala na podlagi dveh listin: pravnomočne sodbe, izdane v postopku P1 in pravnomočne sodbe, izdane v postopku P2 in sicer v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, vložene v postopku P2. Ta zaznamba pa glede na 81. člen ZZK-1 varuje zgolj vrstni red vpisa na podlagi sodbe, izdane v postopku P2.
ugotavljanje očetovstva – dokaz z analizo DNK – neudeležba toženca
Za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva po določbi 92. člena ZZZDR aktivno legitimiran otrok, zastopan po svoji materi, pasivno pa je legitimirana oseba, za katero se domneva, da je oče.
Stranka se sicer ni dolžna odzvati vabilu na zaslišanje oziroma za opravo DNK analize in je k temu tudi ni mogoče prisiliti (262. člen ZPP)(1), vendar pa sodišče v takem primeru presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje oziroma odklonila DNK analizo.
Sodna praksa je odškodnine določala predvsem upoštevajoč oddaljenost bivališč oškodovancev in čas trajanja emisij. Sodišče prve stopnje je primerno upoštevalo, da spada primer tožnikov med najhujše primere, saj živita tik ob cesti in je promet s težkimi tovornjaki tekel mimo njunih oken. Ker sta bila takrat že upokojenca, sta bila pretežno doma in zato še bolj izpostavljena emisijam, predvsem hrupu, ki je močno presegal mejne in celo kritične vrednosti. Z odškodnino 2.000,00 EUR vsakemu je sodišče prve stopnje primerno upoštevalo čas 18. mesecev.
odgovornost za opustitev preizkusa varnosti stvari - lestev -neskrbno vzdrževanje cest - kategorizacija cest
Nepravilno je stališče, da noben predpis imetniku (lastniku) lestve ne nalaga dolžnosti, da pred njeno uporabo izvede preizkus njene varnosti oz. preveri njeno izpravnost. Taka dolžnost po presoji sodišča druge stopnje izhaja iz splošne dolžnosti prepovedi povzročanja škode iz 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki tudi po presoji sodišča druge stopnje lastniku stvari vendarle nalaga določeno mero skrbi za izpravnost stvari, še posebej, če jo prepusti v uporabo nekomu, ki mu takrat pri delu pomaga.
Po drugem odstavku 15. člena ZVEtL se za zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. O tem vpisu se odloča po uradni dolžnosti.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odločanje o ugovoru - zakoniti sodnik
Z izpodbijanim sklepom, je višja pravosodna svetovalka (strokovna sodelavka) sprejela odločitev o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Ker ne gre za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o katerem bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil na podlagi odredbe sodnika, bi v danem primeru o ugovoru lahko odločal izključno sodnik posameznik.
Priglasitev določene stroškovne postavke ne zadošča, ampak mora dejstvo, ki je podlaga za priznanje stroškov, izhajati iz podatkov spisa, ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti njene stroškovne zahteve.
ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZFPPIPP 442, 442/6, 442/7. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor družbenika – aktivni družbenik – vpogled v sodni register – sodno znana dejstva – javni register
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, gre za sodno znana dejstva, ki jih je sicer treba dokazovati, vendar v takšnih primerih zadošča, da stranka predlaga vpogled v javno evidenco, npr. v sodni register, kot je to v konkretnem primeru storil upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico.
ZIZ člen 32, 34, 34/3, 168, 168/1, 168/3, 168/5, 168/6.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izvršba na nepremičnino – lastništvo nepremičnine – vpis v zemljiški knjigi
ZIZ zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku dovolitve izvršbe na nepremičnino predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, to je, da je dolžnikova lastninska pravica že izkazana z opravljenim vpisom v zemljiški knjigi oziroma da je že začet postopek za vpis, z za vpis primerno listino ali pa tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065488
ZPP člen 154, 154/2. OZ člen 179.
povrnitev škode – pravična denarna odškodnina – objektivizacija odškodnine – primerjava odškodnin – stroški postopka – delni uspeh v pravdi – založitev predujma za izvedenca
Merska enota, ki se je v sodni praksi uveljavila za primerjanje zneskov odškodnin v različnih časovnih obdobjih, je povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji.
Okoliščina, da je tožnik založil stroške predujma za izvedenca, bi bila lahko odločilnega pomena za uporabo sekundarnega pravila iz 2. odstavka 154. člena ZPP, če bi bil delež uspeha med strankama približno enako porazdeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Delavcu, ki pred prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ne izrabi letnega dopusta, pripada nadomestilo le v primeru, če iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti letnega dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi. Za pravico do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (iz krivdnih razlogov – kršitve delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih zagreši delavec) ni mogoče šteti niti za nepredvidljiv dogodek niti za objektivni razlog, ki je delavcu onemogočal izrabo letnega dopusta. Kadar delodajalec začne s postopkom izredne odpovedi (s tem, da delavcu pošlje vabilo na zagovor z obdolžitvijo), lahko delavec že predvideva nadaljnji tok dogodkov, saj obstaja precejšnja verjetnost, da mu bo delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi podal. Kot nepredvidljive vzroke, da delavec dopusta ne more izrabiti, je mogoče šteti le npr. dalj časa trajajočo odsotnost delavca zaradi bolezni delavca v času pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in podobne razloge, na katere delavec nima vpliva. Če takšnih nepredvidljivih vzrokov ni, pa je delavec upravičen do odškodnine za neizrabljeni letni dopust (v višini nadomestila) le, če je izrabo letnega dopusta v času pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zahteval, pa mu delodajalec izrabe dopusta ni omogočil.
V obravnavanem primeru tožnik ni upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust, ki ga ni izrabil do takrat, ko mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj mu je pogodba o zaposlitvi prenehala po njegovi krivdi.
URS člen 26. ZIZ člen 150, 192, 193. ZZK-1 člen 7, 89, 89/4, 150. OZ člen 190.
odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - odgovornost države - protipravnost - odškodninska odgovornost sodnika
Ravnanje izvršilnega sodnika, ki je z izvršilnim postopkom, kljub v zemljiški knjigi vpisani plombi za pridobitev lastninske pravice, nadaljeval tako, da se je opravila dražba nepremičnine, izvršilni postopek pa zaključil s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu in poplačilom upnikov iz prodane nepremičnine, je bila v vseh pogledih pravilna in v skladu z zakonom.
Čeprav pravila o pogojih za dovolitev vpisa, ki temeljijo na načelu pravnega prednika, preprečujejo vpis v zemljiško knjigo (150. člen ZZK-1), to ne more spremeniti dejstva, da pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo nastopi v trenutku, ko postane sklep o izročitvi kupcu pravnomočen, vpis v zemljiški knjigi pa je zgolj deklaratoren in ima publicitetni učinek (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča II Ips 957/2006).
Kljub „tehnični“ ločitvi je potrebno obe izvršilni zadevi obravnavati kot celoto. Uveden je torej koncept enotnega izvršilnega postopka z vsemi dovoljenimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev ter predmetov.
spor majhne vrednosti - zakonski prekluziven rok - procesni pobotni ugovor - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nagrada za postopek na prvi stopnji
Do konca glavne obravnave uveljavljani pobotni ugovor sodišče prve stopnje mora dopustiti, pri čemer pa sme v zvezi z njim upoštevati le tista dejstva in dokaze, ki jih je toženec predložil v vlogah iz 451. in 452. člena ZPP.
Tožena stranka ob uvedbi novega plačnega sistema ni imela pravne podlage za prevedbo tožnika na delovno mesto ekspert področja, ki se lahko zasede le na podlagi prijave na razpis, ki ga objavi tožena stranka v skladu z internim pravilnikom. Za eksperta področja mora imeti zaposleni določena ekspertna znanja oz. gre za delavca, ki je nujno potreben za toženo stranko, npr. za njen tehnološki razvoj, kar pa tožnik ni bil. Tožnik tako v vtoževanem obdobju, ni opravljal dela in nalog eksperta področja, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo razlike v plači iz tega naslova, ni utemeljen.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/8.
prepozna pritožba - pritožba vložena na nepristojno sodišče - nevednost stranke - pravni pouk
Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka, vloga bo v takšnem primeru pravočasna le, če bo nepristojno sodišče še pravočasno poslalo vlogo pristojnemu sodišču in bo to pristojno sodišče vlogo dobilo pred potekom roka. Od navedenega zakon določa dve izjemi. Sklicevanje na nevednost, ki bi lahko opravičila izjemo, ne pride v poštev, če je bila stranka v pravnem pouku pravilno in izrecno poučena o tem, kam mora vložiti pravno sredstvo.
Je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
varščina za pristop na dražbo - oprostitev plačila varščine
Varščine so oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine.