ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - vojak - usposabljanje - nepremoženjska škoda
Izvajanje vaje na preprijemalnem plezalniku „Tarzan“, na katerem se nahajajo prečne opore na višini 3 m (navedeno pehotno oviro vojak premaguje tako, da najprej stopi v stičišče križne povezave diagonalnih cevi na čelni strani, se s prosto roko prime za prvo prečno oporo, takoj po vzponu naredi preprijem in prime z eno roko za drugo prečno oporo, z drugo za tretjo ter izkoriščujoč nihanje telesa, ki ga povzroči z dvigom noge v zraku oziroma njenim zanoženjem, potem pa preprijema naslednje prečne opore, ob koncu nihanja pa stopi na prečko na zadnjem nosilcu in doskoči na tla), je nevarna dejavnost. Zato za škodo, ki jo je utrpel tožnika zaradi izvajanja vaje na tem plezalniku odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
pogodba o finančnem leasingu – razveza pogodbe – seznanjenost z razvezo pogodbe – razlaga pogodbe – dokazna ocena
Določbe o razlagi pogodbe (vključno s splošnimi pogoji) je treba uporabiti le v primeru dvoumnosti teh določb, ne pa tudi v primeru njihove nedvoumnosti, ko se jih upošteva tako, kot se glasijo.
predmet dedovanja – zapuščina – originarna pridobitev lastninske pravice – deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju izhaja, da je zapustnica po pokojnem možu podedovala med drugim šest denacionaliziranih stanovanj. Iz omenjenega sklepa torej evidentno izhaja, da dodatna zapuščina po njej obstaja. Okoliščina, da v zemljiški knjigi na omenjenih stanovanjih ni vpisana kot lastnica, ne pomeni, da ta stanovanja ne sodijo v njeno zapuščino. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju je namreč zgolj deklaratorne narave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065444
ZZZDR člen 193. OZ člen 86. SPZ člen 92, 92/1.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – nastanek obveznosti – skrbništvo – sklenitev pravnega posla z varovancem – odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo – korist varovanca – neveljavnost pogodb – ničnost – izročitev ključev avtomobila
Pravni posel o prodaji avtomobila, ki sta ga sklenila skrbnica kot kupec in oskrbovanec kot prodajalec in ga pred sklenitvijo ni odobril pristojni CSD, je ničen. Takšno ravnanje skrbnice je namreč nemoralno.
ZDR člen 126, 140, 166. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 41. ZEPDSV člen 12.
dodatek za delo ob nedeljah in praznikih - plačilo razlike plače - neizkoriščen letni dopust - odškodnina
Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu pomožna čistilka, njena delovna obveznost je bila 40 ur tedensko, dnevna razporeditev pa dvoizmenska. Tožena stranka ni predložila nikakršnih dokazov, ki bi dokazovali, da tožnica ni opravljala dela, za katerega uveljavlja plačilo. Zato je tožnica upravičena do vtoževanega dodatka za delo ob nedeljah in praznikih glede na izračun tožnice, ki jo je sama vodila.
Tožnica je dokazala, da ni mogla izkoristiti 5 dni delovnega dopusta, ki ji ga delodajalec ni odobril, zato od tožene stranke utemeljeno zahteva odškodnino za neizrabo letnega dopusta.
Iz spisovnega gradiva ni razvidno, kdaj je tožeča stranka sama zaznala svojo insolventnost. Pričakovanje, da bo za insolventnost tožeče stranke v januarju 2011 vedel toženec kot tožnikov zunanji poslovni partner, se zato izkaže kot nerealno kljub tožnikovi zamudi z izpolnitvijo obveznosti in blokadi enega od tožnikovih transakcijskih računov v decembru 2010. Zgolj enomesečna blokada enega od transakcijskih računov tožnika kaže zgolj na likvidnostne težave tožnika, ne pa že na njegovo insolventnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076878
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 352, 352/1, 364, 364/2, 369, 369/3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – aktivna legitimacija – posredna škoda – sukcesivno nastala škoda – zastaranje – pripoznava dolga – predložitev naroka – upravičen razlog – nenadna in nepredvidljiva bolezen
Bolezen je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, tj. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Drugi pogoj je, da je bolezen takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku. Zdravnik, ki na predpisanem obrazcu izda opravičilo, mora v njem navesti dejstva, na podlagi katerih je ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku (npr. zaradi vročine).
Ne glede na to, da je njihova škoda dejansko posredna, daje 18. člen ZOZP zavodu (tj. tožeči stranki) položaj direktnih ali neposrednih oškodovancev.
Pripoznava dolga ni vezana na nobeno obličnost, zato lahko dolžnik pripozna dolg na različne načine. Zadošča, da dolžnikovo dejanje ali izjava na jasen način izraža njegovo voljo, da priznava dejstva, iz katerih izhaja konkretno pravno razmerje z upnikom tako, da lahko upnik na tej podlagi razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
Škoda je tožeči stranki nastajala sukcesivno. V takšnem primeru pa velja, da pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastale škode pretrga zastaranje in omogoči tudi uveljavljanje povrnitve nadaljnjih škod; če pa oškodovanec ta zastaralni rok za uveljavitev prvega zahtevka zamudi, zastara celotna terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0071979
ZPP člen 8. OZ člen 766, 766/3. ZOdv člen 17.
dokazna ocena – dokaz z izvedencem - mandatna pogodba - poslovna sposobnost - dogovor o nagradi
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovala le z določenimi dokaznimi sredstvi, za kar se pritožba zavzema s trditvami, da lahko o poslovni sposobnosti odloča le izvedenec psihiatrične stroke.
ZPP člen 11, 11/1, 180, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 36.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - umik tožbe - sprememba tožbe - nepopolna vloga - vsebina tožbe
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, da se tožeči stranki delovno razmerje pri toženi strani, sporazumno razveže z določenim dnem tako, da se mu prizna delovno razmerje pri toženi stranki do tega datuma, z izplačilom plače in v zvezi s tožbenim zahtevkom, da mora tožena stranka tožnika prijaviti v zdravstveno zavarovanje za navedeno obdobje in zanj plačati zakonsko določene in predpisane davke in prispevke, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke člena 339/2 ZPP, saj je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve navedlo, da sprememba tožbe ni dovoljena, čeprav je z izpodbijanim sklepom zavrglo prav to spremembo tožbe. S tem je podano nasprotje med izrekom sklepa in njegovo obrazložitvijo. Če sodišče spremembe tožbe ne dovoli, o spremenjeni tožbi ne more odločati.
Sodišče prve stopnje je spremenjeno tožbo tožnika zavrglo z obrazložitvijo, da je tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal v okviru spremembe tožbe, nedoločen in neprimeren za obravnavanje. Pri tem je prezrlo 36. člen ZDSS-1, ki opredeljuje ravnanje sodišče ob nerazumljivih in nepopolnih vlogah. 180. člen ZPP določa med drugim tudi, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Če tožbeni zahtevek ni določno oblikovan, tožba nima vseh potrebnih sestavin za obravnavo, v tem primeru pa mora sodišče (ne glede na to, ali ima delavec v postopku pooblaščenca ali ne) po 36. členu ZDSS-1 delavca (oz. pooblaščenca) s sklepom pozvati, da mora tožbo popraviti ali dopolniti, ga hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je kršilo določbo 36. člena ZDSS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0079244
ZPPSL člen 183. ZFPPod člen 26. ZGD člen 6.
zakonske zamudne obresti – tuja valuta – izpolnitev pogodbene obveznosti – prodajna cesija – navidezna pogodba – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov – izbris družbe iz sodnega registra
Zakonske zamudne obresti so bile do 1. 1. 2007 predpisane le za denarne terjatve v domači valuti, dokler z zgoraj navedenim dnem ni začela veljati novela ZPOZMO-1A, ki je šele uvedla uporabo zakonske obrestne mere za tuje valute tudi za denarne terjatve v tuji valuti.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0065432
ZRPPU člen 21, 23, 50, 51, 58, 59. ZTLR člen 20, 20/2. ZLNDL člen 5. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
razlastitev – sklenitev pogodbe namesto razlastitve – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitni način – javna cesta
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve predstavlja specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine. Takšna pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej. Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa grozi razlastitev nepremičnine. Pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku – stroški postopka zavarovanja – ne bis in idem – odmera DDV – obdavčljiv dogodek – stopnja DDV – nastanek obveznosti obračuna DDV
O stroških pritožbenega postopka v zvezi začasno odredbo je že bilo pravnomočno odločeno in o tem prvostopenjsko sodišče ne bi bilo smelo odločati še enkrat.
Obdavčljivi dogodek v davčnem smislu je bila oprava odvetniške storitve, ta pa je bila zaključena najkasneje z zadnjim procesnim dejanjem.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja brez odobritve zdravnika - imenovani zdravnik - osebni zdravnik - sodna razveza - višina odškodnine
Pristojni zdravnik iz 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika in odhod iz kraja bivanja brez njegove odobritve) ne more biti imenovani zdravnik, ker ima v primerih odobritve odsotnosti s kraja bivanja posebno vlogo osebni zdravnik, saj imenovani zdravnik nima osebnih stikov z zavarovancem.
Za izdajo dovoljenja za odhod iz kraja bivanja je bila pristojna tožnikova osebna zdravnica. Tožnik je imel njeno dovoljenje za odhod spornega dne. Tožnik ni kršil njenih navodil in ogrožal svojega zdravstvenega stanja s tem, ko se je udeležil sestanka pri odvetniku. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR (nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika in odhod iz kraja bivanja brez njegove odobritve), nezakonita.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – objektivni pogoj izpodbijanja – sprememba oblike premoženja
Z izpodbijanim pravnim dejanjem (pogodbo o prevzemu dolga in plačilom toženi stranki) se premoženje stečajnega dolžnika S d.o.o. ni zmanjšalo, le obliko je spremenilo. Namesto plačanih denarnih sredstev je družba S d.o.o. dobila terjatev do tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069731
OZ člen 101. ZPP člen 213, 213/2, 280, 281, 282.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti - vročanje – opravičeni razlogi za preložitev naroka – izvedba dokazov - dogovor o plačilnem roku - pravilo o sočasni izpolnitvi
Pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku (načelo kontradiktornosti) je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženi stranki je bila ta nedvomno zagotovljena tako z vročanjem vabila na narok v okviru določbe 280. člena ZPP kot tudi z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave. Glavno obravnavo je namreč mogoče opraviti tudi v odsotnosti stranke, vendar ob izpolnjenem pogoju, da ji je bilo s pravilnim vročanjem omogočeno sodelovanje v postopku.
Dogovor o plačilnem roku ima prednost pred pravilom o sočasni izpolnitvi.
priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila – višina nadomestila - predvajanje glasbe iz glasbenega stolpa – uporaba tarife – položitev dolgovanega zneska – civilna kazen
Določilo drugega odstavka 158. člena ZASP tiste uporabnike del, ki prostovoljno položijo dolgovani znesek, izenačuje s tistimi, ki pogodbo o neizključnem prenosu sklenejo. Prav to določilo pojasni, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi znesek, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija. Če pa se šteje, da je bila pravica prenesena, potem pač ni mogoče govoriti o kršitvi pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0076876
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/4.
začasna odredba - avtorska pravica - zavarovanje nedenarnih zahtevkov - nevarnost za uveljavitev terjatve - neznatna dolžnikova škoda
Tudi ob evidentno izkazanih pogojih iz prvega odstavka 170. člena ZASP, brez verjetno izkazane ene od predpostavk iz drugega odstavka, zgolj sklicevanje na pravno nepriznano škodo (ki je lahko enormna), četrti odstavek 170. člena ZASP ne more biti podlaga za izdajo začasne odredbe. Drugačno pritožbeno stališče je pravno zmotno.
Eden od možnih ukrepov finančnega prestrukturiranja insolventne družbe je tudi prodaja poslovno nepotrebnega premoženja zaradi uspešne izvedbe prisilne poravnave. Ti ukrepi pa zagotovo ne služijo poplačilu že obstoječih upnikov izven predvidenega postopka prisilne poravnave, pač pa ustvarjanju možnosti tekočega poslovanja družbe in pridobitvi sredstev za uspešno izvedbo prisilne poravnave. Glede na potek transakcije (prodaja delnic in istočasno pobotanje še nezapadlih terjatev tožene stranke, za katerega ob pobotanju sploh še niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot) je torej evidentno, da je šlo za nadomestno izpolnitev terjatve tožene stranke z delnicami, katerih lastnik je bila tožeča stranka, ne glede na to, da je prodajo delnic „pokril“ sklep nadzornega sveta tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078398
OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem dela – pobot – procesni ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Glede na nezadostne trditve, ki jih je v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti podala, tožena stranka ne more pričakovati podrobnejše obrazložitve, zakaj v pobot ugovarjana odškodninska terjatev ni utemeljena.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 141, 318, 318/1. URS člen 2, 14, 14/1, 23, 23/2.
vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda naroka ali roka za opravo kakšnega pravdnega dejanja, zaradi česar stranka tega dejanja ne more več opraviti, razlog za zamudo pa mora izhajati iz sfere stranke. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za opravo procesnega oziroma pravnega dejanja (na primer pravočasna vložitev odgovora na tožbo) zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev tožbe je uveljavljanje napake sodišča), pa to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožbo), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.