brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Tožnica je zaprosila za dodelitev BPP za postopek odobritve znižanega plačila vrtca, v katerem se odloča v upravnem postopku. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, pa v določbah ZBPP ni podlage, zato prošnji, kljub zatrjevanemu in izkazanemu težkemu socialnemu položaju, ni mogoče ugoditi.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljena gradnja - odstranitev objekta
Zrušitve objekta, do katere pride zaradi lastnikovih opustitev, torej brez izvedbe gradbenih in drugih del, ni mogoče šteti za gradnjo, torej tudi za nedovoljeno gradnjo ne.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
S tem, ko je bila prvostopenjska odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. V tem postopku bo tožnik lahko (ponovno) uveljavljal vse ugovore, s katerim je nasprotoval njeni izdaji, zato toženka z zavrženjem njegove pritožbe ni posegla v njegov pravni položaj.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dela - neposredna nevarnost - ustna odločba - pisna odločba
Čeprav je tožnik še pred izdajo izpodbijane odločbe izpolnil obveznosti, ki mu jih je z ustno odločbo na kraju samem izrekel inšpektor dela, je inšpektor ravnal pravilno in skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZID-1, ko je izdal pisno odločbo, ki pomeni le pisni odpravek ustno izrečenih ukrepov z utemeljitvijo.
davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zloraba sistema DDV pomeni, to je izvedba določene transakcije zgolj z namenom pridobitve davčne ugodnosti, razlog, zaradi katerega davčni zavezanec ni upravičen do vračila DDV, ki ga uveljavlja na podlagi take transakcije. Takšno stališče namreč izhaja tudi iz sodne prakse SEU, kot tudi sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Vendar pa morajo biti po presoji sodišča okoliščine glede ugotovljene zlorabe sistema DDV v postopku nesporno ugotovljene, kar pa v obravnavani zadevi ni bilo storjeno. Tožeča stranka se sklicuje, da uveljavlja odbitek izhodnega DDV in ne odbitek vstopnega DDV, zaradi česar meni, da očitek o njenem vedenju glede sodelovanja pri davčni utaji ni utemeljen in tudi ni jasno, kakšno ugodnost naj bi tožeča stranka (sploh) pridobila (ob tem, da je izhodni DDV, katerega popravek uveljavlja, tudi plačala).
Prvostopenjski organ se je v točki 1. izreka izpodbijanega akta (sklep z dne 14. 9. 2017) skliceval na sklep (sklep z dne 3. 2. 2017), ki je bil v postopku pravnomočno odpravljen in nadomeščen z drugim sklepom (sklepom z dne 17. 5. 2017), zato je izrek v tem delu nepravilen in nezakonit in tudi neizvršljiv, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka. Navedeno je v nasprotju z drugim in šestim odstavkom 213. člena ZUP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Ker zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in posledično niso izpolnjene procesne predpostavke, se tožena stranka v izpodbijanih upravnih aktih ni ukvarjala s tem, ali je tožeča stranka od 23. 12. 1990 dalje živela v Republiki Sloveniji.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stranka v postopku - občina
Dejstvo, da je občina prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ji ne daje pravice vstopiti v davčnopravno razmerje med zavezancem in davčnim organom, da bi kot stranka ali stranska udeleženka sodelovala v odmernem postopku, postopku vračila nadomestila. Prav tako nima pravice do vlaganja pravnih sredstev oz. do sodnega varstva zoper te vrste odločb.
mednarodna zaščita - informacije o stanju v izvorni državi - subsidiarna oblika zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - prosilec iz Afganistana
Glede obeh grozilnih pisem, ki naj bi bili razlog za zapustitev izvorne države, sodišče pritrjuje toženi stranki v delu obrazložitve odločbe, iz katere izhaja, da četudi bi se izhajalo iz predpostavke, da je tožnik res prejel dve pismi talibanov, se mu dejansko ni nič zgodilo.
Ni mogoče spregledati, da je tožnik navajal, da naj bi bil preganjan kot pripadnik oboroženih sil afganistanskih oblasti s strani talibanov, torej naj bi mu preganjanje (v obliki groženj v pismih) grozilo kot pripadniku ene od vojskujočih se strani v državljanski vojni. Čeprav tožnik teh trditev izrecno ni opredelil v tem smislu, ali želi status begunca ali pa status subsidiarne zaščite, pa že iz teh navedb smiselno izhaja, da tožnik izpostavlja, da v Afganistanu poteka državljanska vojna, kjer se je sam počutil ogroženega kot pripadnik oboroženih sil s strani nasprotne oborožene sile. S tem, ko je pooblaščenec tožnika poslal toženi stranki poročila prav z namenom, da jih pred odločanjem prouči, je smiselno opozoril tudi na splošno varnostno situacijo v Kabulu in bi se zato tožena stranka morala opredeliti do navedb teh virov o varnostni situaciji.
orožni list - pogoji za izdajo orožnega lista - upravičen razlog za izdajo orožne listine - osebna varnost
Dolžnost delodajalca je, da svojim zaposlenim zagotovi varnost pri opravljanju dela in ne da se posamezniki sami oborožujejo, da lahko varno opravljajo svojo službo. Sodni izvršitelj si lahko pri izvajanju svoje dejavnosti pomaga z asistenco policije. Tožnik bi se lahko poslužil milejših tehničnih sredstev za odvrnitev nevarnosti, kot je na primer plinski razpršilec ali električni paralizator, prav tako lahko pri prenosu denarja in vrednejših papirjev spremstvo nudi tudi varnostna služba. Tožnik ni uspel dokazati, da je njegova osebna varnost ogrožena v tako veliki meri, da je orožje edino in hkrati najprimernejše sredstvo za zavarovanje pred konkretnimi nevarnostmi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - delni dostop - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja - predkazenski postopek
Pojem „kazenski pregon“, ki je uporabljen v ZDIJZ, je širši od pojma „kazenski postopek“. Kazenski pregon tako po presoji sodišča obsega, poleg kazenskega postopka v ožjem smislu, tudi vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev, torej tako predkazenski postopek, kot tudi vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku.
Ker je NPU kot pristojni strokovni organ v dopisu ocenil, da bi razkritje spornega poročila škodovalo predkazenskemu postopku, ki je v teku, je po presoji sodišča izpolnjena izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zadeva ni očitno nerazumna - restriktivna razlaga zakona
Toženka je v izpodbijani odločbi v okviru preizkusa prošnje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP prekoračila meje očitne (ne)razumnosti vložitve tožnikove pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem. To pomeni, da toženka vsebinske ocene zadeve ni opravila v okviru pravnega standarda "očitnosti". Drugih razlogov za svojo odločitev ni navedla.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. BPP je namreč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v RS
Sodišče sledi ugotovitvi obeh upravnih organov, da tožnik v času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za njegovo stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ni prebival na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, kar izhaja iz uradnih evidenc, ki jih pristojni upravni organi vodijo na podlagi prvega odstavka 110. člena ZTuj-2. Že iz tega razloga se sodišče strinja z zaključkom obeh upravnih organov, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni predpisani zakonski pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji po prvem odstavku 52. člena ZTuj-2.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - globa - osebni stečaj - stroški stečajnega postopka
Dokler odločitev v postopku izterjave denarne kazni izrečene v prekrškovnem postopku ni pravnomočna, je vprašanje nastanka te obveznosti še negotova, njeno plačilo pa je mogoče uveljavljati šele po izvršljivosti.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - prava neuka stranka - vsebina prošnje
Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po preučitvi zadeve in po lastnem preudarku.
ZUP člen 171. ZZK-1 člen 8. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (2009) člen 10, 10/1.
inšpekcijski postopek - električna napeljava - lastninska pravica - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Tožeča stranka sicer res že od samega začetka upravnega postopka, kot tudi v tožbi v upravnem sporu oporeka temu, da bi imela lastninsko pravico na navedeni nepremičnini, čeprav je kot taka vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa po mnenju sodišča zgolj zatrjevanje, da lastninske pravice nima, še ne zadostuje, da bi bilo možno ovreči domnevo o resničnosti tistega, kar zemljiška knjiga v konkretnem primeru izkazuje. Iz navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi vložila kakšno pravno sredstvo, da bi se stanje v zemljiški knjigi glede njenega lastništva uredilo (npr. izbrisna tožba). Na dejstvo, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tudi ne more vplivati tožbena navedba, da predmetna stavba ni vpisana v kataster stavb.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - nevestno opravljanje dela - strokovna komisija - sporna dejanska vprašanja - načelo kontradiktornosti
V obravnavanem primeru bi strokovna komisija morala, zaradi razjasnitve spornih dejanskih vprašanj povabiti tožnika na sejo, saj toženi stranki, niti po dodatnih pojasnilih ni jasno, kako je tožnik ocenil vrednost gospodarskega poslopja in poslovne stavbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranki udeleženec - lastnik sosednje nepremičnine - ugovor stranskega udeleženca
Stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze. Stranski udeleženec lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnik sosednje nepremičnine.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - odpis dolga - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnica s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da je nova izvršba nedopustna, saj je predlagatelj izvršbe v predhodnem postopku davčne izvršbe odpisal dolg, ki je predmet izvršbe. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena v času izdaje predmetnih odločb veljavnega ZDavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zemljiškoknjižni postopek
Sodišče ugotavlja, da je zadeva, v kateri je tožena stranka dodelila BPP stranki z interesom, očitno nerazumna. Za vložitev predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo namreč ni potrebna strokovna pomoč odvetnika, ker lahko to opravilo opravi predlagatelj sam, v konkretnem primeru stranka z interesom.