tajno opazovanje in sledenje - izločitev dokazov - prekluzivni rok
Opazovanje določene osebe ni namenjeno ugotavljanju njenega videza, temveč njenega ravnanja, to pa je v konkretni zadevi bilo neoizogibno povezano z vozili, ki so prihajala na tehnični pregled in kot je poudarilo sodišče prve stopnje, je bilo za ugotovitev oziroma raziskovanje očitkov o izvrševanju kaznivega dejanja, potrebno pridobivati tudi podatke o vozilih, ki so prihajala na tehnični pregled, da bi se ugotovilo, za katero vozilo je bil narejen zapisnik o tehničnem pregledu, čeprav teh vozil na samem tehničnem pregledu dejansko ni bilo.
Dostopanje organov pregona do gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ko je to gradivo enkrat na sodišču, ni izključeno, čeprav sta minili več kot dve leti od konca izvajanja teh ukrepov, ker se rok iz četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154. člena ZKP nanašata le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni oziroma konkretni izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov zbrani. Ko pa je ta prvotni namen pridobitve izsledkov potrjen oziroma "validiran" s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo še naprej hrani vse dokler se hrani kazenski spis in v tem času se lahko pokaže potreba po uporabi teh izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00077672
KZ-1 člen 204, 204/1, 224. ZKP člen 96, 96/1, 277, 277/2, 437, 437/1.
upravičeni tožilec - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - svaštvo - zasebna tožba - oškodovanje drugega
Mož zasebne tožilke je v razmerju sorodstva do svojega nečaka (bratovega oziroma sestrinega sina) v tretjem kolenu. Ugotovljeno razmerje med zasebno tožilko in obdolžencem pomeni, da pritožnica glede na določbo 224. člena KZ-1, po kateri je upravičen tožilec zgolj sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena, ni upravičena tožilka.
KZ-1 člen 48, 48/2, 48/3, 48/4, 308, 308/3, 308/6.
hudodelska združba - denarna kazen - zaporna kazen - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - kontinuirana kriminalna dejavnost - odmera kazni - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje
Ne le, da sta obtoženca kaznivi dejanji izvršila kot člana hudodelske združbe, tujce sta izpostavila nevarnosti za življenje in zdravje v izjemno nehumanih in ponižujočih razmerah prevoza.
Zato sta izrečeni zaporni in denarni kazni primerni in pravični ter primerljivi z odločitvami v dveh drugih zadevah, kjer ni bila ugotovljena tolikšna kriminalna količina ter še dodatne obteževalne okoliščine.
Obstoj pripornega razloga begosumnosti je sodišče ocenilo spričo tega, da je v kazenskem postopku kaznivega dejanja, za katerga je predpisana zaporna kazen in je glede ena težo kaznivega dejanja, utemeljeno pričakovati, da se bo obdolženi izognil kazenskemu postopku.
ZKP člen 177, 177/1, 461, 463, 469, 469/1, 469/2, 469/5. Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku člen 7.
postopek proti mladoletnikom - nestrinjanje sodnika za mladoletnike - dokazni predlog za zaslišanje priče - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - fishing expedition - individualna ocena mladoletnika - dolžnost hitrega postopanja sodišča
Vsak mladoletnik, ki je osumljen kaznivega dejanja, ima pravico do individualne ocene, s katero se ugotovijo posebne potrebe mladoletnika glede varstva, izobraževanja, usposabljanja in socialnega vključevanja, ali in v kolikšni meri bi bili za mladoletnika potrebni posebni ukrepi v času kazenskega postopka, obseg njegove kazenske odgovornosti in ustreznost določene kazni ali vzgojnega ukrepa.
Čeprav je individualna ocena mladoletnika izjemnega pomena za ustrezno obravnavo mladoletnika v kazenskem postopku, zaradi česar mora sodišče tekom kazenskega postopka zaslišati mladoletnikove starše, njegovega skrbnika in druge, ki lahko dajo o njem potrebne podatke ter zahtevati od organa socialnega varstva poročilo o okoliščinah iz prvega odstavka 469. člena ZKP, je sodišče dolžno upoštevati tudi koristi mladoletnika, da se z izvedbo predlaganih dokazov postopek ne podaljša nesorazmerno, saj je v omenjenem postopku v ospredju načelo hitrega postopanja, da se postopek čim prej konča (461. člen ZKP).
Zagovornik ob podaji dokaznega predloga za zaslišanje mladoletnikove sestre ni navedel, kaj relevantnega, koristnega oziroma ključnega bi bilo ugotovljeno z njeno izpovedbo, tudi ni razvidno, kaj bi vedela mladoletnikova sestra povedati več, kar je že povedala mladoletnikova mama v razgovoru s socialno delavko glede mladoletnikovih osebnih okoliščin in razmer, v katerih živi.
V obravnavani zadevi se objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kažejo tudi v tem, da je bila zasežena prepovedana droga pakirana na različne načine v različnih PVC vrečkah in ALU zavitkih, da so bile zasežene tudi digitalna tehtnica in velike količine gotovine, da je vrednost zaseženih količin droge (preko 17 kg kokaina, preko 10 kg konoplje, 9.685,40 g MDMA, 16.743,50g amfetamina) velika, saj naj bi v ulični prodaji dosegla skupno vrednost preko 1.540.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi, medtem ko so subjektivne okoliščine oprte predvsem na osebne lastnosti obtoženega (premišljenost, vztrajnost, nespoštovanje pravnega reda) in okolje ter razmere v katerih živi.
zavrnitev zahteve - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka
Ker otrok, ki še ni dopolnil 14. leta starosti, ne more biti storilec kaznivega dejanja, je očitno, da je zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka proti otroku treba zavrniti.
obnova kazenskega postopka - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog
Določba drugega odstavka 370. člena ZKP, da se sodba izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne izključuje možnosti kasnejšega dokaznega postopka za izvedbo novih predloženih dokazov oziroma s presojo le-teh v povezavi z dokazi, ki so bili v spisu že ob sprejemu priznanja krivde, v okviru odločanja o obnovi postopka.
Morebitna ugotovitev sodišča o bistveno zmanjšani prištevnosti obsojenca v obnovljenem postopku, ob nespremenjeni pravni opredelitvi dejanja, ne bi pomenila obsojenčeve obsodbe po milejšem zakonu, ki je eden izmed pogojev za obnovo kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP. V takem primeru bi namreč obsojenčeva bistveno zmanjšana prištevnost lahko bila podlaga za fakultativno milejše kaznovanje, ne bi pa povzročila opredelitev očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 204. člena KZ-1 po milejšem zakonu oziroma milejšo pravno kvalifikacijo in v njeni posledici milejšo kazensko sankcijo.
Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju nevarnosti, da bi obdolženec še naprej ogrožal javni promet, poleg visoke stopnje alkoholiziranosti, oprlo še na številne druge relevantne okoliščine, in sicer, da obdolženi na zaznamovanem prehodu za pešce ni omogočil varnega prečkanja ceste mladoletni oškodovanki, da je po trčenju peško odbilo in je padla po tleh ter je pri tem utrpela poškodbe, da obdolženi neposredno po zadetju peške s svojim vozilom ni ustavil in peški nudil pomoči, kljub njenim klicem na pomoč, temveč je odpeljal naprej in da je obdolženi pod močnim vplivom alkohola vozil na delovni dan v mestu v bližini trgovin in označenih prehodov za pešce in kolesarje ter pločnikov in kolesarskih stez. Vse navedeno pa kaže tudi na osebnost obdolženca, ki se je na pot odpravil kljub visoki stopnji alkoholiziranosti, po prometni nesreči pa se je s kraja odpeljal kljub temu, da je z vozilom zadel v komaj dvanajstletno oškodovanko.
kvalificirana oblika kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine
Vpetosti v hudodelsko združbo ni mogoče še dodatno upoštevati kot obteževalno okoliščino. Enako velja tudi glede direktnega naklepa, saj, kot je utemeljeno navedel zagovornik, očitanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti drugače kot z direktnim naklepom.
ZKP člen 8, 15, 201, 201/1, 201/1-1, 371, 371/1, 371/1-3.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - predhodni kazenski postopek - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača - odpoved pravici - uporaba slovenskega jezika v postopku - glavna obravnava v kazenskem postopku - uveljavljanje pravice - zaslišanje s pomočjo tolmača - postavitev sodnega tolmača - preložitev glavne obravnave - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - odločanje o priporu - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - zloraba procesnih pravic
Kljub sklepu sodišča, da se glavna obravnava odloži, da bi se obtožencu na glavni obravnavi zagotovilo tolmačenje v bosanski jezik, ne zagovornik ne obtoženec, ki je izrecno želel tolmačenje na glavni obravnavi, v nadaljevanju glede postopanja s predlogom okrožne državne tožilke za odreditev pripora in izjave o tem predlogu, nista zahtevala prisotnosti sodnega tolmača ali dodatnega časa, da se na drug način zagotovi obtožencu pravica do uporabe lastnega jezika (npr. s prevodom in podajo izjave v njegovem lastnem jeziku bodisi na zapisnik ali pisno). Poleg tega je obtoženec, ki je ves čas predhodnega postopka s sodiščem komuniciral brez tolmača, na vprašanje predsednice senata tudi sam (ne le po zagovorniku) zavzel stališče do predloga tožilstva ravno glede okoliščine, ki jo izpostavlja zagovornik v pritožbi, pri čemer ni nasprotoval, da se o tem vprašanju na sodišču izjavlja brez pomoči sodnega tolmača. Uveljavljanje domnevne kršitve pravice do jezika šele v pritožbi se glede na opisane dejanske okoliščine konkretnega primera pokaže kot možna zloraba procesnih pravic, kar pa je skladno z določbo 15. člena ZKP sodišče dolžno onemogočati.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - nevarna vožnja v cestnem prometu - kazenske sankcije - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - fakultativni izrek stranske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pri izrekanju stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, ki je fakultativne narave, se sodišče opre na splošna pravila za izbiro in odmero kazni kot so predpisana v 49. členu KZ-1.
Teža storjenega kaznivega dejanja, še zlasti pa obdolženčeva zelo visoka stopnja alkoholiziranosti v času storitve predmetnega kaznivega dejanja, ki je za kar 1,17 g/kg presegla mejo 1,10 g/kg, ki jo je zakonodajalec postavil za opredelitev vožnje v cestnem prometu kot nevarne glede na 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1, obenem pa najvišja stopnja obdolženčeve krivde, narekujejo izrek predlagane stranske sankcije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083620
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - družinska skupnost - grdo ravnanje - spravljanje v podrejen položaj - čas izvršitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - dokazovanje - dokazna ocena izpovedbe prič - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - izvedenec klinične psihologije - predložitev zdravstvene dokumentacije
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi analize izpovedbe prič, ob upoštevanju zagovora obtoženca in vseh listinskih dokazov ugotovilo, da je obtoženi nad oškodovanko izvrševal tako fizično kot tudi psihično nasilje, oškodovanka se je temu poskušala izogniti na način, da je prenehala kontaktirati s svojo družino, se umaknila in zaprla vase, na ta način pa jo je obtoženi ustrahoval in spravljal v podrejen položaj. Pritožbeno sodišče nima nikakršnega dvoma v zaključke prvostopenjskega sodišča, ki je sledilo izpovedbi oškodovanke o ravnanjih obtoženca ves čas trajanja izvenzakonske skupnosti, kar neposredno izhaja iz izpovedb prič B., posredno pa tudi iz izpovedbe priče A. in F.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče v točki 3 izpodbijane sodbe opredelilo do nepotrebnosti izvajanja obeh dokaznih predlogov, tako angažiranje kliničnega psihologa, kot tudi pribave zdravstvenega kartona za obtoženega, svojo zavrnitev pa je tudi ustrezno obrazložilo.
KZ-1 člen 235, 235/1. ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/4, 96, 96/1, 98, 98/2, 357, 357/1-1, 370, 370/1, 370/1-4, 383, 394, 394/1. ZST-1 člen 10, 10/3.
kazenska sodba - novo sojenje - stroški kazenskega postopka - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov
Za razliko od stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kjer okoliščina, ali je bil obdolženec v takratni fazi upravičen do brezplačne pravne pomoči, pri presoji upravičenosti do oprostitve njihovega plačila nima vpliva, pa pritožnica v zvezi z naložitvijo preostalih stroškov utemeljeno izpostavlja, da je imel obdolženec v fazi, ko mu je bil izrečen obsodilni del sodbe, pravico do zagovornika po ZBPP.
Sum storitve očitanega kaznivega dejanja je bil torej ob prihodu policista B. B., ki je obdolženčeve izjave zapisal, že osredotočen na obdolženca kot storilca kaznivega dejanja, torej gre za primer, ko bi moral biti obdolženec ob prihodu policistov na kraj, kjer bi naj bile grožnje izrečene, seznanjen z navedenim pravnim poukom po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Tako ni šlo za situacijo, ko policija osebo obravnava kot občana, ki lahko da kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč je bil obdolženec že obravnavan kot domnevni storilec kaznivega dejanja. Njegove izjave, ki jih je podal preden mu je bil dan pravni pouk o pravicah iz 148. člena ZKP, zato ne smejo biti sestavni del spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00086610
KZ-1 člen 49, 4971, 186, 186/1. ZKP člen 148, 148/4, 220, 220/2. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1. ZNPPol člen 51, 52, 52/1, 52/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - izročitev predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - neposredna zaznava policistov - odmera kazni
Glede na navedene okoliščine, ko se obtoženi ni podredil ukazu policista, da izroči sporni predmet, ki ga je policist C. C. zaznal še pred ukazom na izročitev, ko je obtoženi pred tem sam odvrgel en zavitek na travo, ko se je pri poskusu bega celo prerival s policistom, je policist C. C. imel vsa pooblastila, da izvede pregled obtoženega po določbah 52. člena ZNPPol, pri čemer je bil obtoženi predhodno tudi opozorjen, da se bo zoper njega opravil pregled (drugi odstavek 52. člena ZNPPol). Ob navedenem se zaključek sodišča prve stopnje o zakonitem zasegu prepovedane droge heroina in kokaina izkaže kot pravilen in ni podana kršitev privilegija zoper samoobtožbo ter teh dokazov (zasežene droge) ni treba izločiti, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076088
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 15, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Zakonska zahteva po obvezni navzočnosti na glavni obravnavi v obdolženčevem primeru ni absolutna, ampak je skladna z načelom sorazmernosti ter prilagojena zakonski zahtevi po učinkoviti izvedbi kazenskega postopka v 15. členu ZKP. Iz tega tudi izjema v prvem odstavku 442. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik sme odločiti, da se v primerih, ko na glavno obravnavo ne pride pravilno vabljeni obdolženec, ta sme opraviti pod pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je pred tem bil že zaslišan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00078436
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 371, 371/1, 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - razlogi za oprostitev - nejasna in nepopolna obrazložitev - razveljavitev po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe obdolženko oprostilo obtožbe iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, torej ker ji storitev očitanega kaznivega dejanja ni dokazana. V 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pa je navedlo, da je obdolženko oprostilo obtožbe zaradi nezadostne konkretizacije dejanja (razlog po 1. točki 358. člena ZKP) in nato še, da jo je oprostilo zaradi nedokazanosti kaznivega dejanja (razlog po 3. točki 358. člena ZKP). Razlogi izpodbijane sodbe tako nihajo med obema razlogoma za izrek oprostilne sodbe in tako ni jasno, iz katerega razloga je bila obdolženka torej sploh oproščena storitve očitanega kaznivega dejanja. Takšna obrazložitev je zato nejasna in v precejšnji meri s seboj v nasprotju, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog - poznanstvo med sodniki - pravica do nepristranskega sojenja
Po ustaljeni sodni praksi sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti.
izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenim dokazom - izključitveni razlog - zagovornik po uradni dolžnosti - umor na zahrbten način - odločba o kazenski sankciji - odklonitveni razlogi - prosta izbira odvetnika
Izključitveni razlog po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP je vezan na sodnikovo seznanitev z nedovoljenim dokazom v kazenskem postopku, ne pa izven postopka, kot primeroma v medijih.
Pravica do proste izbire zagovornika ni absolutne narave.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja kot umor, izvršenega na zahrbten način, so potrebni tako subjektivni elementi pri storilcu kot tudi podane objektivne okoliščine.