nadurno delo - obrnjeno dokazno breme - mobilni delavci - delovni čas
V premoženjskopravnem delovnem sporu, kakršen je konkretni spor za plačilo nadur, ne veljajo nobena posebna pravila o (obrnjenem) dokaznem bremenu. Za takšno stališče ni podlage v materialnem pravu, konkretno v ZEPDSV ter ZDCOPMD niti v ZDR-1, ki določa obrnjeno dokazno breme le v primeru zatrjevane diskriminacije (šesti odstavek 6. člena) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi (84. člen). Prav tako v tovrstnih sporih ne obstajajo zakonske domneve, neutemeljenost katerih bi bil dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec.
V delovni čas voznika ne sodi le čas nakladov in razkladov, ampak tudi čas, ki ga porabi za posamezno delo v povezavi z nakladi in razkladi.
Pritožbe se vsebinsko obravnavajo le, če so pravočasne, popolne in dovoljene. V nasprotnem primeru, torej če pritožba ni pravočasna, popolna in dovoljena, pa se pritožba že iz formalnih razlogov zavrže. V takem primeru se nobena dokumentacija, ki bi smiselno predstavljala vsebinsko obravnavanje zadeve, ne more upoštevati in je posledično za samo rešitev pritožbe povsem irelevantna, ne glede na njeno vsebino ali vztrajanje pritožnika, da bi jo sodišče moralo upoštevati.
izdaja sklepa o nadaljevanju postopka - procesni sklep
Sklep o nadaljevanju postopka ni način, s katerim bi lahko tožnica predlagala ponovno prekinitev postopka oziroma združitev zadev. Če bo pri tem predlogu vztrajala, bo to lahko storila v samem pravdnem postopku, ki se nadaljuje z dnem 8. 3. 2019.
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 190. OZ odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke - delodajalca, ki je zahtevala, naj ji toženec vrne del zadržanih akontacij denarnih sredstev, namenjenih pokrivanju stroškov na službenih poteh, ki jih je opravil kot voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi 190. člena OZ, saj tožeča stranka ni dokazala, da bi bil toženec brez pravnega temelja obogaten na njeno škodo, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je namreč prejel prav toliko akontacije, kot je je porabil za stroške, ki so mu dejansko nastali na službeni vožnji v mednarodnem prometu.
pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - prodaja premoženja v izvršilnem postopku - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Upnica je v postopku predmetne izvršbe pridobila ločitveno pravico na zarubljenih premičninah in do začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnico (30. 9. 2019) v predmetnem postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja. Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP pravilna odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi izvršbe.
URS člen 50, 50/2, 51, 51/1.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 26, 65, 78, 78/1, 80.. ZPacP člen 9, 9/1, 9/2.. ZZDej člen 3, 4.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 158, 158/1, 254.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik
Kljub temu, da je tožnica vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje, in da gre za operacijo, ki je pravica iz obveznega zavarovanja, sta za pritožbeno rešitev zadeve odločilni zgolj dejstvi, da opravljene zdravstvene storitve niso bile nujne in da so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, ki nima sklenjene koncesijske pogodbe. V takšnih okoliščinah konkretnega primera ni opravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 191, 191/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nasilje v družini
Tožniku je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po prvi in drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pri čemer je tožena stranka tožniku očitala, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 ter da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je z zunajzakonsko partnerico v daljšem časovnem obdobju grdo in ponižujoče ravnal ter izvajal nad njo psihično in fizično nasilje ter jo s tem spravljal v podrejen položaj.
Glede znakov kaznivega dejanja in kršitev pogodbenih obveznosti pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZDR določa tako razlog za odpoved, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja kot to, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ob navedenem pa delovno sodišče ne odloča o kaznivem dejanju v smislu kazenskega sodišča, kot to očitno meni tožnik.
ZD člen 163, 164, 165. ZPP člen 337, 337/1. DZ člen 136, 151.
dedovanje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - prekluzija - novote - novote v zapuščinskem postopku - nedopustne pritožbene novote - starševska skrb
Skladno s 163. členom ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Citirano pravilo ZPP se uporablja v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 214. ZZK-1 člen 12, 12/1.
čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - identifikacijski znak nepremičnine - nastanek taksne obveznosti - sklep o dedovanju - aktiva in pasiva premoženja - obseg zapuščine - zemljiška knjiga
Sodišče v sklepu o dedovanju le ugotovi obseg zapuščine in dediče zapustnika ter opredeli dedno pravne učinke, ki so nastopili kot posledica zapustnikove smrti. O prijavljenih terjatvah zapustnika, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost, zapustnikovi dolgovi (pasiva) pa niso sestavni del zapuščine.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - radijska dejavnost - oglaševanje - pravica radiodifuznega oddajanja - odmera nadomestila - pravna praznina - tarifa - trajna pogodbena razmerja - razlikovanje med zavezanci - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - začetek teka obresti
Vrhovno sodišče je glede pravic radiodifuznega oddajanja glasbenih del ugotovilo obstoj tarifne praznine.
Pri oceni primernega nadomestila je treba upoštevati dolgotrajna pogodbena razmerja, čeprav so ta pretekla. Pogodbeno dogovorjena razmerja odražajo dejanska, primernost tarife pa se najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank.
Ker je razlikovanje med uporabniki na podlagi njihovega ravnanja nedopustno, je tudi uporaba »kaznovalne tarife« nedopustna. Zato je pritožba toženke pravilno opozorila, da je odločitev o določitvi odmernega odstotka v višini 7 % napačna.
nadaljevanje izvršbe - novi dolžnik - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor po izteku roka - obveznost zastavitelja - končanje stečajnega postopka - načelno pravno mnenje - izbris hipoteke
Lastnost hipotekarnega dolžnika lastniku s hipoteko obremenjene nepremičnine daje že samo lastništvo nepremičnine, ne glede na to, ali je hipotekarna obveznost tudi neposredno izvršljiva. Ker je glavni dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo hipotekarne obveznosti na zastavljenih idealnih deležih nepremičnin, neposredna izvršljivost pa je tudi zaznamovana v zemljiški knjigi, upniku zoper hipotekarne dolžnike zgolj ni treba vložiti hipotekarne tožbe.
Po prenehanju gospodarske družbe z izbrisom na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne preneha tudi obveznost zastaviteljev in porokov.
V izvršilnem postopku dolžniki ne morejo doseči izbrisa hipoteke na svojih nepremičninah, v ugovoru po izteku roka tudi ne morejo več uveljavljati, da notarski zapis ni izvršilni naslov.
neizvedba dokaza - zaslišanje strank - neupravičen izostanek z naroka
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Kot izhaja iz pritožbe in iz izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ni zaslišalo pravdnih strank, ker se nista odzvali sodnemu vabilu (glej 7. točko izpodbijane sodbe). Gre za v ZPP predvideno posledico neupravičenega izostanka stranke z naroka, na katerem naj bi bila zaslišana (glej 258. in 262. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko predmetnega dokaza ni izvedlo. V tej situaciji sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podajati nobenih dodatnih argumentov za neizvedbo dokaza, kot zmotno meni pritožnica, in s takšnim ravnanjem ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Skladno s pravili ZPP tudi ″odločitev sodišča″, da na narok z vabilom za zaslišanje povabi pravdni stranki, ni v ničemer obvezujoča in torej ne učinkuje na način, da bi bilo ta dokaz sodišče v vsakem primeru dolžno izvesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNE TAKSE
VSL00032419
ZPP člen 269, 286a, 286a/3. ZASP člen 81. OZ člen 193, 364. ZST-1 člen 33.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za uporabo avtorskih del - višina avtorske odmene - pravna praznina - običajno plačilo - televizijski program - Svet za avtorsko pravo - licenčna analogija - neupravičena obogatitev - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - nesklepčnost zahtevka - res iudicata - zakonske zamudne obresti - nepoštenost pridobitelja - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - razlogi za preložitev naroka
Stališče Vrhovnega sodišča glede zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika v vseh bodočih in obstoječih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena), je ob odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno prenizka ali previsoka, mogoče razumeti le na en način: kot napotek za uporabo začasne tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP. Drugačno stališče, ko bi se vsakič znova iskala primerna tarifa na podlagi variabilnih zneskov postavk, bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev.
Taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je kaznovalni ukrep za discipliniranje udeležencev postopka, kadar s procesnimi dejanji neupravičeno zavlečejo postopek. To sankcijo lahko izreče sodišče po uradni dolžnosti stranki ali njenemu pooblaščencu, če je treba zaradi krivde stranke ali njenega pooblaščenca preložiti glavno obravnavo ali če se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej.
Ravnanje pooblaščenke toženke, ki je pripravljalno vlogo vložila 19 dni pred razpisanim narokom, ne predstavlja zavlačevanja postopka, saj je bila vloga vložena pravočasno, s čimer je bila tudi pravica do izjave nasprotne stranke zagotovljena.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno - načelo realne subrogacije - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - nakup drugega stanovanja - premoženje, pridobljeno po razvezi zakonske zveze - najemnina - povečana vrednost nepremičnine - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze - pravilo o dokaznem bremenu - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - nekonkretizirane pritožbene navedbe - pavšalni pritožbeni očitki - razlogi o odločilnih dejstvih - vezanost na trditveno podlago strank - celovita dokazna ocena - neizvedba predlaganih dokazov - umik dokaznega predloga - nepotrebni dokazi - nedopustna pritožbena novota - neodpravljiva postopkovna napaka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - odločitev o stroških postopka - očitna pisna napaka
Zaradi načela realne subrogacije, ki velja tudi po razvezi zakonske zveze, so del skupnega premoženja tudi stvari in pravice, kupljene z denarjem, ki je skupno premoženje zakoncev ali so pridobljene z zamenjavo oziroma izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja.
Spor o višini deležev ni obračunska pravda. Gre za celovito presojo vseh razmerij med bivšima zakoncema, pri kateri je treba ustrezno ovrednotiti ne le vložek posebnega premoženja in dohodke strank, ampak tudi druge okoliščine, kot so pomoč, ki jo daje zakonec drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Stroški pristopa tožnice na narok, na katerem je bila tožnica tudi zaslišana, niso nastali zaradi krivde toženca, temveč so nastali zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ki sta ga predlagali obe pravdni stranki in bo končno povračilo teh stroškov odvisno od uspeha v pravdi.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah za izid zdravljenja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prekluzija dejstev in dokazov - premoženjska škoda - izgubljeni dohodek - mesečna renta - spremenjene okoliščine - sprememba prisojene odškodnine
Bistveno je, da je bil voziček poškodovan, zavarovanec toženke pa delavcem ni zagotovil jasnih navodil glede dolžnosti pregledovanja vozičkov. V navodilih za ravnanje s poškodovanimi RC vozički je predviden le postopek odstranitve poškodovanih vozičkov, ne vključujejo pa poučitve delavcev o identifikaciji okvar na vozičkih – torej obveznosti pregledovanja vozičkov. Od delavke je bilo nerealno pričakovati, da bo sama preverjala izpravnost delovne opreme, ki je imela skrito napako (izpadli vijak), predvsem glede na dejstvo, da imajo delavci toženkinega zavarovanca predpisan normativ, ki ga morajo dosegati (čim prejšnja izpraznitev vozička in pribava novega).
Procesni zakon daje možnost predlaganja dokazov tudi v pritožbenem postopku, a le z izjemo: če ga stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti/navesti že prej.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 522/1-7, 527, 527/1.
izročitev tujca tuji državi
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno pritrdilo preiskovalnemu sodniku, ki je po preučitvi vse predložene dokumentacije in kazenske zakonodaje Republike Slovenije zunajobravnavnemu senatu predlagal, da se prošnja Azerbajdžana za izročitev zahtevane osebe zavrne.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - zavrnitev tožbenega zahtevka - prenehanje terjatve s pobotom - izpolnitev glavnega dolžnika - prenehanje poroštvene obveznosti
Ker je tožnica, dokler terjatev do glavnega dolžnika ni bila poplačana, izpolnitev upravičeno zahtevala od toženke kot solidarne porokinje, je upravičena do povračila pravdnih stroškov, ki so ji nastali do prenehanja terjatve.
Ker tožnica po prenehanju terjatve do glavnega dolžnika ni imela več interesa za pravdni postopek, kot navaja tudi sama v odgovoru na pritožbo, in v nadaljevanju s svojim zahtevkom tudi ni uspela, je dolžna toženki povrniti njene potrebne pravdne stroške, ki so ji nastali v ponovljenem postopku (po prenehanju terjatve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00034985
OZ člen 50, 86, 190, 417, 1035. ZFPPIPP člen 261. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
navidezna (simulirana) pogodba - ugovor pobota - materialno pravni pobot - uvedba stečajnega postopka - začetek stečaja - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - verižna kompenzacija - odkup terjatev - asignacija - obrazloženost odmere stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Po prepričanju pritožbenega sodišča iz ravnanj pravdnih strank ob tožničini selitvi v zadevne toženkine prostore (npr. prezaposlitev večine tožničinih delavcev pri toženi stranki, hitro ugašanje tožničine poslovne aktivnosti, prevzem celotne on-line baze knjigovodskih podatkov tožeče stranke s strani tožene stranke) dovolj jasno izhaja, da sta se v tistem času zavedali, da tožeča stranka očitno ne bo več opravljala svoje dejavnosti in da je po vsej verjetnosti že insolventna. Da namen strank očitno ni bil podnajem oziroma odplačna uporaba teh prostorov, pa je nadalje razvidno iz njunega postopanja v zvezi s spornimi računi za najemnino.
V primeru, ko sta bili stranki praktično v istih poslovnih prostorih in je tožena stranka prevzela večino tožničinih (katere poslovna aktivnost je pred stečajem dejansko že ugasnila) zaposlenih, vključno s službeno mobilno številko delavke, ki je sodelovala pri izdaji računov obeh strank, ter celotno on-line bazo knjigovodskih podatkov tožeče stranke, na plačilo svojih spornih računov pa do stečaja tožeče stranke ni opominjala in jih ni izterjevala ter se tudi po prejemu opomina stečajne upraviteljice za plačilo tožničinih terjatev ni sklicevala na pobot z njimi, so standardi za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine medsebojnih terjatev strank nujno višji.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (torej po vseh posamičnih postavkah) ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
neplačilo sodne takse - fikcija umika - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Glede na to, da dolžnik ni dokazal pravočasnega plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijan sklep v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.