odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah za izid zdravljenja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prekluzija dejstev in dokazov - premoženjska škoda - izgubljeni dohodek - mesečna renta - spremenjene okoliščine - sprememba prisojene odškodnine
Bistveno je, da je bil voziček poškodovan, zavarovanec toženke pa delavcem ni zagotovil jasnih navodil glede dolžnosti pregledovanja vozičkov. V navodilih za ravnanje s poškodovanimi RC vozički je predviden le postopek odstranitve poškodovanih vozičkov, ne vključujejo pa poučitve delavcev o identifikaciji okvar na vozičkih – torej obveznosti pregledovanja vozičkov. Od delavke je bilo nerealno pričakovati, da bo sama preverjala izpravnost delovne opreme, ki je imela skrito napako (izpadli vijak), predvsem glede na dejstvo, da imajo delavci toženkinega zavarovanca predpisan normativ, ki ga morajo dosegati (čim prejšnja izpraznitev vozička in pribava novega).
Procesni zakon daje možnost predlaganja dokazov tudi v pritožbenem postopku, a le z izjemo: če ga stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti/navesti že prej.
Stroški pristopa tožnice na narok, na katerem je bila tožnica tudi zaslišana, niso nastali zaradi krivde toženca, temveč so nastali zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ki sta ga predlagali obe pravdni stranki in bo končno povračilo teh stroškov odvisno od uspeha v pravdi.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - posamezni del stavbe - dokazna pravila
Vprašanje (ne)obstoja gradbenega dovoljenja in (ali) uporabnega dovoljenja za stavbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ni relevantno. Iz tega vidika se sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ne ozira na določbe zakonodaje s področja gradbeništva (sedaj GZ, prej Zakon o graditvi objektov), ker v tem postopku niso upoštevne. V tovrstnem postopku se ne obravnava pravni promet z nepremičninami, saj gre zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice, glede katerega je sodišče dolžno vzpostaviti etažno lastnino, upoštevajoč obstoječe stanje nepremičnine, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - zavrnitev tožbenega zahtevka - prenehanje terjatve s pobotom - izpolnitev glavnega dolžnika - prenehanje poroštvene obveznosti
Ker je tožnica, dokler terjatev do glavnega dolžnika ni bila poplačana, izpolnitev upravičeno zahtevala od toženke kot solidarne porokinje, je upravičena do povračila pravdnih stroškov, ki so ji nastali do prenehanja terjatve.
Ker tožnica po prenehanju terjatve do glavnega dolžnika ni imela več interesa za pravdni postopek, kot navaja tudi sama v odgovoru na pritožbo, in v nadaljevanju s svojim zahtevkom tudi ni uspela, je dolžna toženki povrniti njene potrebne pravdne stroške, ki so ji nastali v ponovljenem postopku (po prenehanju terjatve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035374
URS člen 27, 30. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - domneva nedolžnosti - izključitev pravice do povračila škode - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Tožniku je bil v okviru kazenskega postopka, ki je tekel zoper njega v zvezi s temi dejanji, odrejen pripor. Razlog za odreditev pripora je bila ponovitvena nevarnost po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki je temeljila na opisu dejanj, zaradi katerih je tekel kazenski postopek, v katerem je bil tožnik oproščen. V sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora so bile sicer ugotovljene tudi druge okoliščine (tožnikova osebnost), vendar te same po sebi glede na povzete obrazložitve sklepov niso utemeljevale pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, temveč šele v povezavi s tožnikovimi dejanji, glede katerih je tekel kazenski postopek. Obravnavana ravnanja tožnika, zaradi katerih je tekel zoper njega kazenski postopek in na opisu katerih je temeljil priporni razlog, torej nimajo znakov kaznivega dejanja, taka ravnanja pa sama po sebi ne morejo predstavljati pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, saj za dejanje, ki ni kaznivo dejanje, ne more obstajati nevarnost ponovitve, dokončanja ali uresničitve grožnje, da bo izvršeno. Z oprostilno sodbo se je naknadno izkazala kot neutemeljena za pripor odločilna okoliščina o ponovitveni nevarnosti. Takšna ugotovitev zadošča za sklep, da v konkretnem primeru ni moč šteti, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila odvzeta prostost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033299
URS člen 29.. KZ-1 člen 20, 20/2, 214.
kaznivo dejanje oderuštva - elementi kaznivega dejanja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
S pritožbenimi navedbami pa ni mogoče soglašati. Ne le, da glede na navedeno obramba v pritožbi istočasno zatrjuje, da je B. za obdolženega P. tako obremenilna, kot razbremenilna priča, kar je samo s seboj v nasprotju, obramba tega, kaj konkretno želi z zaslišanjem navedene priče dokazati in zakaj bi bilo zaslišanje M.B., ki sicer živi na Madagaskarju, materialnopravno relevantno, sploh ni konkretizirala.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00035371
ZZK-1 člen 243. SZ člen 118.
lastninska pravica na stanovanju - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - prodajna pogodba na podlagi določb SZ - originarni način pridobitve lastninske pravice kupca - neveljaven posel - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnje zemljiškoknjižno stanje - nesklepčna tožba
Tožnik je med drugim trdil, da je prodajna pogodba za to stanovanje med njim kot prodajalcem in družbo S., d. o. o. kot kupcem z dne 17. 12. 2003 neobstoječa, ker stanovanja nikoli ni prodal in to ni bila njegova volja ter da je bil žrtev povezanih goljufov na strani družbe S., d. o. o. in toženke, ki so zlorabili njegovo nevednost in zaupanje. Trdi, da so ga ogoljufali, ker je bilo stanovanje odtujeno brez njegove vednosti in da sta pogodbi med njim in družbo S., d. o. o. ter med to družbo in toženko neobstoječi. Takšni pravni posli nimajo pravnih učinkov in na njihovi podlagi niso mogle nastati nobene pogodbene posledice. V obravnavanem primeru to pomeni, da ni prišlo do veljavnega prenosa lastninske pravice na stanovanju na toženko in da je tožnik še vedno lastnik stanovanja, kljub izvršenemu zemljiškoknjižnemu vpisu, če so navedene tožnikove trditve resnične. V takšni situaciji bi tožnik moral uveljavljati varstvo svoje lastninske pravice z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1, to je ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v toženkino korist ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov oziroma izbris lastninske pravice, vknjižene v toženkino korist, ter vpis lastninske pravice v tožnikovo korist, saj bi šlo za primer materialnopravno neveljavne vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi. Tožnikov zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na stanovanju na podlagi priposestvovanja zato ne more biti ustrezno pravno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032717
ZPP člen 157, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 365, 365-3. ZZZDR člen 57, 57/1. ZIZ člen 64, 64/1.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o stroških postopka - povod za tožbo - določitev deleža na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - skupna lastnina - solastnina - ugovor tretjega - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi
Vložitev intervencijske tožbe po 57. členu ZZZDR je bila nujna posledica pričetka izvršilnega postopka, da bo tožeča stranka lahko posegla na posebno premoženje prvega toženca kot dolžnika, zato gre šteti, da sta prvi toženec zaradi neplačila dolga, druga toženka pa zaradi podaje ugovora tretjega dala povod zanjo.
Druga toženka je, kljub trditvam, da je lastnica skupnega premoženja do polovice nepremičnine, pravilno lahko zahtevala ustavitev izvršbe na skupno premoženje v celoti.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izguba sluha
Izvedenec je glede na zdravstveno dokumentacijo pravilno ugotovil, da v njej ni opisanih znakov, ki bi potrjevali poškodbo notranjega ali srednjega ušesa. Izvedenec je podal mnenje, da gre pri tožniku za starostno naglušnost, ki se je slučajno izrazila po poškodbi, katera pa zanesljivo ni imela vpliva na izgubo sluha.
izločitev nedovoljenega dokaza - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - vsebina obrazložitve odločbe
Sodnik mora tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti: 1) na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi 2) potrebnosti pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona - nepopolna vloga
Ravnanje osumljene kot ga je opisal oškodovanec kot tožilec, ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja goljufije niti katerega drugega kaznivega dejanja (tako npr. niso opisane niti okoliščine na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na goljufivi namen osumljene ob sklenitvi predmetne posojilne pogodbe). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je vlogo oškodovanca kot tožilca z dne 4. 12. 2019, potem ko mu je dalo še možnost, da jo dopolni dne 17. 1. 2020, na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP zavrglo, pravilna.
ureditev razmerij med solastniki - spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij - pravdni postopek - nepravdni postopek - vrsta postopka
Ker je med strankama tega postopka spor o dosegi dejanja - evidentiranju lastniških sprememb pri javnem podjetju za uporabo priključka za vodo za nepremičnino, in ne gre za ureditev razmerij med solastniki, se mora njun spor rešiti v pravdnem postopku, z vsemi ustreznimi procesnimi jamstvi, in ne v nespornim razmerjem bistveno prilagojenem nepravdnem postopku, v katerem se pravila pravdnega uporabljajo le smiselno in subsidiarno.
Tudi če je storilec prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih novih 18 kazenskih točk, storil pred vročitvijo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se mu odložitev izvršitve prekliče na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.
Sodišče izda sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, vpogleda v evidenco kazenskih točk in pridobljene odločbe o prekršku, s katero so storilcu izrečene kazenske točke za prekršek storjen v času preizkusne dobe. Ker gre za enostaven ugotovitveni postopek v okviru katerega sodišče nima možnosti upoštevanja konkretnih okoliščin prekrška niti navedb o posledicah, ki jih bo za storilčevo življenje imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno in je tudi nepotrebno.
ZZK-1 člen 33, 34, 36, 36/1, 38a, 124, 142, 142/1, 142/1-1, 149, 149/4.. OZ-UPB1 člen 52, 75.. SPZ člen 23.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61, 61/3, 64, 64a.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zahtevi iz 34. člena ZZK-1 je zadoščeno, če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen skladno z ZN overjen prepis izvirnika pooblastila, ki vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v sam izvirnik pooblastila, pri čemer je bil tudi na izvirniku podpis pooblastitelja overjen skladno s strogimi pravili ZN.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00033879
SZ-1 člen 35, 35/2.
pogodba o upravljanju - stroški upravnika - veljavnost pogodbe o upravljanju - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - solastniški delež - zavezovalni pravni posel - premoženje pravne osebe - zakoniti zastopnik družbe - volja - pravica do zasebne lastnine - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče tožeče stranke, po katerem se solastniški delež soglašajočih etažnih lastnikov presoja šele po poteku trimesečnega roka, določenega v drugem odstavku 35. člena Stanovanjskega zakona, ni pravilno. Upravnik ima po citirani določbi SZ-1 res največ tri mesece časa, da zbere ustrezno število podpisov (po tej določbi je dopusten tudi krajši rok). Vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se mora veljavnost podpisa posameznega etažnega lastnika upoštevati samo glede deleža, s katerim je razpolagal v trenutku podpisa pogodbe. Nasprotno stališče bi namreč kršilo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet).
Sledeč materialnopravnemu naziranju tožeče stranke, da ni potrebe po razlikovanju med premoženjem pravne in fizične osebe, bi lahko upnik pravne osebe v posledici ravnanj zakonitih zastopnikov, ki so v imenu pravne osebe prevzeli določene obveznosti, za poplačilo svojih terjatev vselej posegel na premoženje zakonitih zastopnikov. Takšno naziranje pa je v nasprotju tako z ustavno ureditvijo v Republiki Sloveniji, po kateri je pravica do zasebne lastnine zagotovljena tudi pravnim osebam, zato premoženja (obstoječe) pravne osebe ni mogoče hkrati šteti (tudi) kot premoženja fizične osebe, kakor tudi pravilom gospodarskega prava, po katerih zakoniti zastopnik oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (vse omenjene družbe so organizirane kot d. o. o.) ni osebno odgovoren za dolgove družbe.
Prodajalec z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine omogoči, da se ta vknjiži v zemljiški knjigi kot lastnik; ni pa na prodajalcu obveznost, da poskrbi za to, da se bo lastnik tudi v resnici vknjižil v zemljiški knjigi.
ZFPPIPP člen 271, 277, 399, 399/4, 399/4-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Po četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP (med drugim) velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.
Navedena zakonska domneva je izpodbojna, na dolžniku pa je dokazno breme, da dokaže, da z izpodbijanim dejanjem upniki niso bili oškodovani.
Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.
dopustni pritožbeni razlog - dejansko stanje prekrška - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
V postopku priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje presoja le pogoje za dopustnost izvršitve ter popolnost predloga za priznanje in izvršitev, storilka pa s pritožbenimi navedbami, da nikoli ni prejela poziva prekrškovnega organa naj sporoči, kdo je vozil vozilo in da se dejansko vozilo ni moglo nahajati na tistem kraju, kot je navedeno v odločbi, smiselno zatrjuje, da prekrška, kot se ji očita z odločbo pristojnega organa države izdaje, ni storila, s čimer dejansko napada pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kot izhaja iz odločbe o prekršku tujega prekrškovnega organa. Ker pa je odločba pristojnega organa državne izdaje pravnomočna in izvršljiva, so te pritožbene navedbe neupoštevne.
ZPP člen 134, 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
stroški priče - stroški prihoda priče na sodišče - potni stroški - stroški kilometrine - vročanje - policist - zaslišanje policista
Po določilu prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Stroške priče mora kriti stranka, ki izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem predlaga. Ker so v obravnavani zadevi priči s pristopom na narok stroški nastali, je očitno, da obvestila sodišča o nepotrebnosti udeležbe na naroku s strani delodajalca ni prejela. Čeprav ZPP v 134. členu dopušča možnost, da se policijskim uslužbencem vročajo pošiljke neposredno po predstojniku, pa to ne pomeni, da priča, ki takšnega obvestila predstojnika ni prejela (zaradi letnega dopusta, in ker je bilo vročeno dan pred narokom z napačnim datumom), do plačila nastalih stroškov ne bi bila upravičena. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in samo odločilo o višini stroškov, ki jih mora tožnica kot predlagateljica dokaza priči povrniti.