ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033803
ZMCGZ člen 11. ZPP člen 214, 214/2. ZGD-1 člen 158. Zakon o trgovačkim društvima (Zakon o gospodarskih družbah, Hrvaška, 1993) člen 148.
posojilna pogodba - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - izplačilo dobička - tiha družba - pogodba o tihi družbi - družbenik družbe - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - civilna družbena pogodba - pobotni ugovor - vračilo posojila - kontna kartica - nesporno dejstvo - dokazna ocena - sprememba dejanske in pravne podlage - sporazumno reševanje spornih vprašanj
Stranki pogodbe o ustanovitvi tihe družbe sta lahko le tihi družbenik in nosilec tihe družbe, ne pa družbenika gospodarske družbe.
Ker toženka ni bila stranka družbene pogodbe o ustanovitvi družbe, iz tega naslova do tožnika ne more imeti nobene terjatve iz naslova izplačila dobička.
Pravilno tožnik opozarja, da je toženka prišla v zamudo tedaj, ko je z začetkom predmetne pravde (z vložitvijo tožbe) od nje zahteval izpolnitev obveznosti (v točno določenem znesku) in ne šele z vročitvijo tožbe.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - uveljavljanje nujnega deleža - uveljavljanje ugovora navideznosti pogodbe nasproti tretjemu - spor o obstoju in vrednosti darila - prikrito darilo - darilo zapustnika
Zapuščinsko sodišče je pravilno presodilo, da je manj verjetna pravica pritožnika, ki odreka pomen obstoječemu in veljavnemu pravnemu poslu (Pogodbi o razdružitvi skupnega premoženja), kakršen izhaja iz njene vsebine, ne le naslova.
neoprava zapuščinske obravnave - obseg zapuščine - odsvojitev nepremičnine - navidezna (simulirana) pogodba - spor o obsegu zapuščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Ker je dedinja izvedela, da je oče šest mesecev pred smrtjo sestri prepisal premoženje na podlagi pogodbe o preužitku, trdi pa, da gre za darilo, ji je treba dati možnost, da to pogodbo izpodbija (210. člen ZD).
odločitev o pravdnih stroških - sprememba predpisa - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri višine stroškov postopka uporabiti sedaj veljavno Odvetniško tarifo, ki v prvem odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo 18. 11. 2019, to je že po uveljavitvi spremembe Odvetniške tarife dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe Odvetniške tarife, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - utemeljenost predloga - presoja sodišča - navedbe strank - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve določb postopka
Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 izhaja stališče višjega sodišča do vsebine pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki izhaja iz 512. člena ZGD-1. Pri tem je višje sodišče opozorilo na pravno teorijo in sodno prakso, ki se je izoblikovala na tem področju, s čimer je skušalo sodišče prve stopnje opozoriti na sporna vprašanja, ki jih mora sodišče prve stopnje razčisti pri ponovnem odločanju. Poleg tega je sodišču prve stopnje dalo navodilo, da naj v novem postopku ponovno presodi utemeljenost predloga in pri tem upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih (tudi) v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu z navodili sodišča druge stopnje moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost predloga, kar pomeni, da bi se moralo opredeliti do vseh spornih vprašanj glede katerih imata stranki postopka različna stališča, kakor tudi glede tega ali je nasprotna udeleženka s pojasnili, ki jih je posredovala z vlogami v tem postopku, pravzaprav že izpolnila svoj zahtevek, ki je predmet predloga. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tako presojo opravilo, temveč je (drugače kot pri prvem odločanju) predlogu le ugodilo, saj je predlagatelj pri njem še vedno vztrajal.
Zgolj (pomanjkljivo) povzemanje stališč višjega sodišča ne more nadomestiti obrazložitve sodne odločbe, katere bistvo je argumentirano podano stališče sodišča prve stopnje o navedbah strank v postopku, ki se tičejo dejanske in materialnopravne podlage kot tudi procesnih predpostavk za odločanje v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNE TAKSE
VSL00032419
ZPP člen 269, 286a, 286a/3. ZASP člen 81. OZ člen 193, 364. ZST-1 člen 33.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za uporabo avtorskih del - višina avtorske odmene - pravna praznina - običajno plačilo - televizijski program - Svet za avtorsko pravo - licenčna analogija - neupravičena obogatitev - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - nesklepčnost zahtevka - res iudicata - zakonske zamudne obresti - nepoštenost pridobitelja - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - razlogi za preložitev naroka
Stališče Vrhovnega sodišča glede zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika v vseh bodočih in obstoječih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena), je ob odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno prenizka ali previsoka, mogoče razumeti le na en način: kot napotek za uporabo začasne tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP. Drugačno stališče, ko bi se vsakič znova iskala primerna tarifa na podlagi variabilnih zneskov postavk, bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev.
Taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je kaznovalni ukrep za discipliniranje udeležencev postopka, kadar s procesnimi dejanji neupravičeno zavlečejo postopek. To sankcijo lahko izreče sodišče po uradni dolžnosti stranki ali njenemu pooblaščencu, če je treba zaradi krivde stranke ali njenega pooblaščenca preložiti glavno obravnavo ali če se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej.
Ravnanje pooblaščenke toženke, ki je pripravljalno vlogo vložila 19 dni pred razpisanim narokom, ne predstavlja zavlačevanja postopka, saj je bila vloga vložena pravočasno, s čimer je bila tudi pravica do izjave nasprotne stranke zagotovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00034985
OZ člen 50, 86, 190, 417, 1035. ZFPPIPP člen 261. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
navidezna (simulirana) pogodba - ugovor pobota - materialno pravni pobot - uvedba stečajnega postopka - začetek stečaja - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - verižna kompenzacija - odkup terjatev - asignacija - obrazloženost odmere stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Po prepričanju pritožbenega sodišča iz ravnanj pravdnih strank ob tožničini selitvi v zadevne toženkine prostore (npr. prezaposlitev večine tožničinih delavcev pri toženi stranki, hitro ugašanje tožničine poslovne aktivnosti, prevzem celotne on-line baze knjigovodskih podatkov tožeče stranke s strani tožene stranke) dovolj jasno izhaja, da sta se v tistem času zavedali, da tožeča stranka očitno ne bo več opravljala svoje dejavnosti in da je po vsej verjetnosti že insolventna. Da namen strank očitno ni bil podnajem oziroma odplačna uporaba teh prostorov, pa je nadalje razvidno iz njunega postopanja v zvezi s spornimi računi za najemnino.
V primeru, ko sta bili stranki praktično v istih poslovnih prostorih in je tožena stranka prevzela večino tožničinih (katere poslovna aktivnost je pred stečajem dejansko že ugasnila) zaposlenih, vključno s službeno mobilno številko delavke, ki je sodelovala pri izdaji računov obeh strank, ter celotno on-line bazo knjigovodskih podatkov tožeče stranke, na plačilo svojih spornih računov pa do stečaja tožeče stranke ni opominjala in jih ni izterjevala ter se tudi po prejemu opomina stečajne upraviteljice za plačilo tožničinih terjatev ni sklicevala na pobot z njimi, so standardi za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine medsebojnih terjatev strank nujno višji.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (torej po vseh posamičnih postavkah) ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
neplačilo sodne takse - fikcija umika - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Glede na to, da dolžnik ni dokazal pravočasnega plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijan sklep v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00033590
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - pravno relevantni pritožbeni razlogi - posledice izvršitve ukrepa
Pritožbeno sodišče storilcu sicer verjame, da ima lahko izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za storilca veliko neugodnih posledic in da mu je s tem oteženo prihajanje na delovno mesto, ker je zaposlen v Sloveniji, vendar niti na podlagi tega, niti na podlagi pritožbeno izraženega obžalovanja za storjeni prekršek, ne more spremeniti izpodbijane odločitve.
ZFPPIPP člen 271, 277, 399, 399/4, 399/4-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Po četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP (med drugim) velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.
Navedena zakonska domneva je izpodbojna, na dolžniku pa je dokazno breme, da dokaže, da z izpodbijanim dejanjem upniki niso bili oškodovani.
ureditev razmerij med solastniki - spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij - pravdni postopek - nepravdni postopek - vrsta postopka
Ker je med strankama tega postopka spor o dosegi dejanja - evidentiranju lastniških sprememb pri javnem podjetju za uporabo priključka za vodo za nepremičnino, in ne gre za ureditev razmerij med solastniki, se mora njun spor rešiti v pravdnem postopku, z vsemi ustreznimi procesnimi jamstvi, in ne v nespornim razmerjem bistveno prilagojenem nepravdnem postopku, v katerem se pravila pravdnega uporabljajo le smiselno in subsidiarno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00033935
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111. ZIZ člen 272. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - reivindikacija - vrnitev nepremičnine v posest - nezakonito bivanje v stanovanju - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Zgolj priznavanje obligacijskega zahtevka pa tožencu ne daje solastninskih pravic na nepremičnini, kot zmotno meni pritožba.
V okviru citirane odločbe Ustavnega sodišča je potrebno pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe v skladu z 272. členom ZIZ obravnavati strožje. Takšne začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
Čeprav je treba ravnanje odvetnice presojati po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka (profesionalne skrbnosti), zavrnitev ugovora v postopku še ne avtomatično pomeni odgovornosti za nastalo škodo. Obveznost, ki jo z mandatno pogodbo prevzame odvetnik, je, kot je že bilo pojasnjeno, obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata (uspeha). Protipravnosti odvetnikovega ravnanja tudi ni mogoče enačiti z vsako pomanjkljivostjo oziroma napako v postopku. Narava pravniških poklicev namreč omogoča različno pravno presojo in tudi različno presojo izvedenih dokazov. Kršitev odvetnikove skrbnosti zato predstavlja ravnanje, pri katerem odvetnik ni pokazal običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka z istega področja.
ZZK-1 člen 33, 34, 36, 36/1, 38a, 124, 142, 142/1, 142/1-1, 149, 149/4.. OZ-UPB1 člen 52, 75.. SPZ člen 23.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61, 61/3, 64, 64a.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zahtevi iz 34. člena ZZK-1 je zadoščeno, če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen skladno z ZN overjen prepis izvirnika pooblastila, ki vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v sam izvirnik pooblastila, pri čemer je bil tudi na izvirniku podpis pooblastitelja overjen skladno s strogimi pravili ZN.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034349
ZPrCP člen 99, 99/10, 107, 107/12.
odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - zakonitost odredbe o pregledu - vožnja pod vplivom mamil - odklon strokovnega pregleda
Dokazni postopek pa je, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča pokazal, da je pri obdolžencu bil s strani poslujoče policistke v preliminarnem postopku zaznan vertikalni drget oči in vertikalni drget oči v končnih položajih, pri čemer pa je bil njegov izgled oči normalen. Obramba je tekom postopka ves čas dokazovala, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi, da sta oba simptoma posledica predpisane terapije z zdravili Dexamono in Maxitrol. Zato je v skladu s pritožbenimi napotki v tej smeri prvo sodišče to temeljito raziskalo in na podlagi dopolnitev izvedenskih mnenj izvedenca oftalmologa dr. S. T. zanesljivo izključilo, da bi obe, s strani policistke zaznani okoliščini, ki sta bili podlaga za sklep o obstoju suma vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, bili posledica predpisane terapije obdolžencu z navedenima zdraviloma. Zato se tudi ni mogoče strinjati s pritožbo, da policistka P. M. ni imela zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda, čeprav pa se je strinjati s pritožbo, da pa je policistkino poslovanje že ob samem začetku (posnetki s Provido) in tudi glede hitrega testa bilo nedosledno. Vendar pa ne do te mere, kot trdi pritožba, da bi njeno nadaljnje poslovanje, ko je zaradi zaznave vertikalnega drgeta obdolženčevih oči in vertikalnega drgeta oči v končnih položajih odredila strokovni pregled, kar posplošeno lahko označili za arbitrarno, kot neutemeljeno trdi pritožba in da naj bi policistka na ta način želela na vsak način opravičiti svoje nezakonito poslovanje.
Tudi če je storilec prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih novih 18 kazenskih točk, storil pred vročitvijo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se mu odložitev izvršitve prekliče na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.
Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.
dopustni pritožbeni razlog - dejansko stanje prekrška - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
V postopku priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje presoja le pogoje za dopustnost izvršitve ter popolnost predloga za priznanje in izvršitev, storilka pa s pritožbenimi navedbami, da nikoli ni prejela poziva prekrškovnega organa naj sporoči, kdo je vozil vozilo in da se dejansko vozilo ni moglo nahajati na tistem kraju, kot je navedeno v odločbi, smiselno zatrjuje, da prekrška, kot se ji očita z odločbo pristojnega organa države izdaje, ni storila, s čimer dejansko napada pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kot izhaja iz odločbe o prekršku tujega prekrškovnega organa. Ker pa je odločba pristojnega organa državne izdaje pravnomočna in izvršljiva, so te pritožbene navedbe neupoštevne.
S tem, ko je sodišče prve stopnje iz opisa kaznivega dejanja izpustilo besedilo "da je trdil ter raznašal kaj neresničnega, kar lahko škoduje časti in dobremu imenu obeh zasebnih tožilcev, čeprav je vedel, da je to kar trdi in raznaša neresnično" in ga nadomestilo z besedilom, "da je razžalil zasebna tožilca B. B. in C. C.", ni z ničemer poseglo v konkretni opis obdolženčevega ravnanja oziroma opis historičnega dogodka, temveč je zgolj izpustilo abstraktni dejanski stan kaznivega dejanja obrekovanja in ga nadomestilo z abstraktnim dejanskim stanom kaznivega dejanja razžalitve. Na ta način obtožbe ni prekoračilo, saj je v skladu z določbo 354. člena ZKP za presojo obstoja kaznivega dejanja oziroma pravno opredelitev odločilen konkretni opis ravnanja, ne pa pomanjkljivo, nenatančno ali celo napačno naveden abstraktni dejanski stan. Opis konkretnega obdolženčevega ravnanja v izpodbijani sodbi se še zmeraj v celoti nanaša samo na dejanje, ki je predmet obtožbe v zasebni tožbi, in v ničemer ne gre za spremembo v drugo ali drugačno dejanje, zato ni mogoče pritrditi zagovorniku, da je bila obtožba prekoračena.
Glede na opisane povezovalne okoliščine in homogenost ravnanj obdolženca, posamezna izvršitvena ravnanja opredelilo kot enotno kaznivo dejanje; glede na okoliščino, da sta bila oškodovana dva oškodovanca, pa kot dve kaznivi dejanji, saj gre v primeru kaznivega dejanja razžalitve za t.i. osebno kaznivo dejanje. Izhajajoč iz navedenega, ko več izvršitvenih dejanj obdolženca predstavlja del enotne kriminalne dejavnosti, je dejanja storilca potrebno pravno opredeliti po najtežji obliki dejanja iz celotne dejavnosti. Za pravno opredelitev po drugem odstavku 158. člena KZ-1 tako zadošča, da je bilo zgolj eno v seriji več izvršitvenih ravnanj, ki predstavljajo enotno kaznivo dejanje, storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu.