ZPVAS člen 8. ZD člen 163, 221. ZPP člen 13. SPZ člen 42. URS člen 158.
dedovanje deleža v agrarni skupnosti - vrnitev premoženja imetniku premoženjske pravice - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - naknadno najdeno premoženje - pravnomočna upravna odločba - konstitutivna odločba - upravičenec za uveljavljanje vrnitve premoženjskih pravic po ZPVAS - lastnik - izvirna pridobitev lastninske pravice - vezanost na upravno odločbo - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - obseg zapuščine - krog dedičev - prejšnji sklep o dedovanju
V obravnavani zadevi je sporno, ali vrnjeno premoženje agrarne skupnosti spada v zapuščino po zapustnici in kdo je posledično dedič tega premoženja.
Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Ta odločba postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo (oziroma s pretekom roka, ki je v njej določen) v odločbi določen upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen SPZ). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V primeru izpodbijane odločbe, ki je izdana v upravnem postopku, je to mogoče le s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu.
Na podlagi določila 13. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) je civilno (zapuščinsko) sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim (zapuščinskim) postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je vrnjeno premoženje obravnavalo kot del zapuščine po pokojni T. T. ter pri določitvi dedičev izhajalo iz prvotnega sklepa o dedovanju, po katerem zapustničin sin F. F. in njegovi potomci ne morejo dedovati, je pravilna in zakonita.
Toženec s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica za toženca opravila storitve, kot izhajajo iz računov, izstavljenih na podlagi naročniških pogodb, ki sta jih sklenili pravdni stranki in ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožnikova navedba, da je dolg plačal, pa ni upoštevna. Pritožnik sme, skladno z določbo prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Pritožnik je prvič šele v pritožbi navedel, da je upniku dolg plačal, pri tem pa ni niti trdil, da tega brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti v postopku na prvi stopnji, zato pritožbeno sodišče te navedbe ne sme upoštevati.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035373
ZZZDR člen 84, 84/2.
razveza zakonske zveze - vrnitev darila - veljavnost pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - causa (kavza) - vrnitveni zahtevek
Kavza je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze preklicljiva ali ne, in sicer je ta preklicljiva le, če je bila poglavitni razlog daritve »vera v dosmrtno skupno življenje«. Zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila po drugem odstavku 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere. Obravnavani zahtevek ni utemeljen, če pravna podlaga darila ni v opredeljeni veri, ampak jo sestavljajo tudi drugi nagibi, ki morda celo prevladujejo.
Ocena dokazov je torej pod črto skrbna in jasna ter je pritožbeni očitki niso omajali. Ker torej toženec ni izpolnil svoje obveznosti tako, kot je bila dogovorjena, ga je imela tožnica pravico terjati, njen zahtevek pa je tako v celoti utemeljen (prvi odstavek 239. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00034985
OZ člen 50, 86, 190, 417, 1035. ZFPPIPP člen 261. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
navidezna (simulirana) pogodba - ugovor pobota - materialno pravni pobot - uvedba stečajnega postopka - začetek stečaja - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - verižna kompenzacija - odkup terjatev - asignacija - obrazloženost odmere stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Po prepričanju pritožbenega sodišča iz ravnanj pravdnih strank ob tožničini selitvi v zadevne toženkine prostore (npr. prezaposlitev večine tožničinih delavcev pri toženi stranki, hitro ugašanje tožničine poslovne aktivnosti, prevzem celotne on-line baze knjigovodskih podatkov tožeče stranke s strani tožene stranke) dovolj jasno izhaja, da sta se v tistem času zavedali, da tožeča stranka očitno ne bo več opravljala svoje dejavnosti in da je po vsej verjetnosti že insolventna. Da namen strank očitno ni bil podnajem oziroma odplačna uporaba teh prostorov, pa je nadalje razvidno iz njunega postopanja v zvezi s spornimi računi za najemnino.
V primeru, ko sta bili stranki praktično v istih poslovnih prostorih in je tožena stranka prevzela večino tožničinih (katere poslovna aktivnost je pred stečajem dejansko že ugasnila) zaposlenih, vključno s službeno mobilno številko delavke, ki je sodelovala pri izdaji računov obeh strank, ter celotno on-line bazo knjigovodskih podatkov tožeče stranke, na plačilo svojih spornih računov pa do stečaja tožeče stranke ni opominjala in jih ni izterjevala ter se tudi po prejemu opomina stečajne upraviteljice za plačilo tožničinih terjatev ni sklicevala na pobot z njimi, so standardi za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine medsebojnih terjatev strank nujno višji.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (torej po vseh posamičnih postavkah) ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
neplačilo sodne takse - fikcija umika - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Glede na to, da dolžnik ni dokazal pravočasnega plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijan sklep v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035327
ZPP člen 155. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/7, 46, 46/3.
pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - ničnost dogovora
Pripravljalni narok je bil razpisan in izveden, takoj po zaključku tega naroka je sodišče izvedlo (tudi razpisano) glavno obravnavo. Gre za en pristop na sodišče, udeležba na pripravljalnem naroku pa od odvetnika tudi ni terjala posebne priprave, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici iz tega naslova priznalo pristop na en narok.
ZPP člen 106, 365, 365-1, 447, 447/1, 447/2, 447/3.
nedopustna pritožba - zavrženje pritožbe - spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe - neupoštevanje vloge - prava neuka stranka - nezadostno število izvodov vloge
Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.
Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).
neoprava zapuščinske obravnave - obseg zapuščine - odsvojitev nepremičnine - navidezna (simulirana) pogodba - spor o obsegu zapuščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Ker je dedinja izvedela, da je oče šest mesecev pred smrtjo sestri prepisal premoženje na podlagi pogodbe o preužitku, trdi pa, da gre za darilo, ji je treba dati možnost, da to pogodbo izpodbija (210. člen ZD).
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - posamezni del stavbe - dokazna pravila
Vprašanje (ne)obstoja gradbenega dovoljenja in (ali) uporabnega dovoljenja za stavbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ni relevantno. Iz tega vidika se sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ne ozira na določbe zakonodaje s področja gradbeništva (sedaj GZ, prej Zakon o graditvi objektov), ker v tem postopku niso upoštevne. V tovrstnem postopku se ne obravnava pravni promet z nepremičninami, saj gre zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice, glede katerega je sodišče dolžno vzpostaviti etažno lastnino, upoštevajoč obstoječe stanje nepremičnine, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Dolžnik ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032705
URS člen 22. ZVEtL-1 člen 43, 44, 44/1. ZGJS člen 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - naloga izvedenca - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pravica do enakega varstva pravic - pravica stranke do izjave - pripombe na izvedensko mnenje - prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - redna raba stavbe - infrastrukturni objekt - predmet lastninjenja
Sodni izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, temveč je njegova pristojnost le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL-1. Naloga sodišča je, da izvedensko mnenje oceni in upoštevajoč celoten uspeh postopka samo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi.
Ker sta bili sporni zemljišči tudi ob uveljavitvi ZGJS namenjeni redni rabi obravnavane stavbe in so dejansko na navedenih zemljiščih pravico uporabe izvrševali etažni lastniki, ju ni mogoče uvrstiti med infrastrukturne objekte, ki bi bili predmet lastninjenja po 76. členu ZGJS.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - novela ZIZ-L - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah
Vendar pa morajo biti tudi dolžnikom v okviru izvršilnega postopka zagotovljena osnovna ustavna procesna jamstva, med katerimi imata pomembno mesto pravici do izjavljanja v postopku in do obrazložene sodne odločbe, ki pomenita osrednji razsežnosti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave3. Ker zasledovanje ciljev izvršilnega postopka lahko pripelje do kolizije ustavno zagotovljenih temeljnih pravic posameznikov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku, golo sklicevanje na prej povzeto določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi), ne zadošča za utemeljitev zaključka o pravilnosti in zakonitosti izročitve navedenih nepremičnin dolžnice.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ima po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor tri procesne možnosti po ZST-1: 1. da plača sodno takso, 2. da vloži predlog za oprostitev, obročno ali odlog plačila sodne takse ali 3. da ugovarja plačilnemu nalogu. Vsako od teh procesnih možnosti mora opraviti v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni od vročitve plačilnega naloga, sicer nastopijo pravne posledice. Samo pravočasni predlog za taksne ugodnosti in ugovor zoper plačilni nalog zadržita tek roka za plačilo sodne takse in preprečita nastanek pravnih posledic.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00035371
ZZK-1 člen 243. SZ člen 118.
lastninska pravica na stanovanju - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - prodajna pogodba na podlagi določb SZ - originarni način pridobitve lastninske pravice kupca - neveljaven posel - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnje zemljiškoknjižno stanje - nesklepčna tožba
Tožnik je med drugim trdil, da je prodajna pogodba za to stanovanje med njim kot prodajalcem in družbo S., d. o. o. kot kupcem z dne 17. 12. 2003 neobstoječa, ker stanovanja nikoli ni prodal in to ni bila njegova volja ter da je bil žrtev povezanih goljufov na strani družbe S., d. o. o. in toženke, ki so zlorabili njegovo nevednost in zaupanje. Trdi, da so ga ogoljufali, ker je bilo stanovanje odtujeno brez njegove vednosti in da sta pogodbi med njim in družbo S., d. o. o. ter med to družbo in toženko neobstoječi. Takšni pravni posli nimajo pravnih učinkov in na njihovi podlagi niso mogle nastati nobene pogodbene posledice. V obravnavanem primeru to pomeni, da ni prišlo do veljavnega prenosa lastninske pravice na stanovanju na toženko in da je tožnik še vedno lastnik stanovanja, kljub izvršenemu zemljiškoknjižnemu vpisu, če so navedene tožnikove trditve resnične. V takšni situaciji bi tožnik moral uveljavljati varstvo svoje lastninske pravice z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1, to je ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v toženkino korist ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov oziroma izbris lastninske pravice, vknjižene v toženkino korist, ter vpis lastninske pravice v tožnikovo korist, saj bi šlo za primer materialnopravno neveljavne vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi. Tožnikov zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na stanovanju na podlagi priposestvovanja zato ne more biti ustrezno pravno sredstvo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033299
URS člen 29.. KZ-1 člen 20, 20/2, 214.
kaznivo dejanje oderuštva - elementi kaznivega dejanja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
S pritožbenimi navedbami pa ni mogoče soglašati. Ne le, da glede na navedeno obramba v pritožbi istočasno zatrjuje, da je B. za obdolženega P. tako obremenilna, kot razbremenilna priča, kar je samo s seboj v nasprotju, obramba tega, kaj konkretno želi z zaslišanjem navedene priče dokazati in zakaj bi bilo zaslišanje M.B., ki sicer živi na Madagaskarju, materialnopravno relevantno, sploh ni konkretizirala.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - radijska dejavnost - oglaševanje - pravica radiodifuznega oddajanja - odmera nadomestila - pravna praznina - tarifa - trajna pogodbena razmerja - razlikovanje med zavezanci - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - začetek teka obresti
Vrhovno sodišče je glede pravic radiodifuznega oddajanja glasbenih del ugotovilo obstoj tarifne praznine.
Pri oceni primernega nadomestila je treba upoštevati dolgotrajna pogodbena razmerja, čeprav so ta pretekla. Pogodbeno dogovorjena razmerja odražajo dejanska, primernost tarife pa se najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank.
Ker je razlikovanje med uporabniki na podlagi njihovega ravnanja nedopustno, je tudi uporaba »kaznovalne tarife« nedopustna. Zato je pritožba toženke pravilno opozorila, da je odločitev o določitvi odmernega odstotka v višini 7 % napačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032717
ZPP člen 157, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 365, 365-3. ZZZDR člen 57, 57/1. ZIZ člen 64, 64/1.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o stroških postopka - povod za tožbo - določitev deleža na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - skupna lastnina - solastnina - ugovor tretjega - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi
Vložitev intervencijske tožbe po 57. členu ZZZDR je bila nujna posledica pričetka izvršilnega postopka, da bo tožeča stranka lahko posegla na posebno premoženje prvega toženca kot dolžnika, zato gre šteti, da sta prvi toženec zaradi neplačila dolga, druga toženka pa zaradi podaje ugovora tretjega dala povod zanjo.
Druga toženka je, kljub trditvam, da je lastnica skupnega premoženja do polovice nepremičnine, pravilno lahko zahtevala ustavitev izvršbe na skupno premoženje v celoti.
izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti - kršitev zavarovalne pogodbe - avtomobilsko zavarovanje AO plus
Stranka lahko namreč svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP.
OZ člen 131, 239, 615, 615/1, 616, 616/2. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5, 67/7.
plačilo najemnine - najemna pogodba za določen čas - molče obnovljeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas - odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas - posest in uporaba stvari v solastnini - dogovor o uporabi solastnine - ustni dogovor o uporabi stvari - učinek dogovora - pridobitev solastnega deleža - veljavnost prejšnjih najemnih pogodb - vstop v pravni položaj prednika
Pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo in pretekom dogovorjenega ali zakonitega odpovednega roka. Zgolj zaradi neplačila najemnine za avgust 2017 pa še ni bilo mogoče sklepati na odpoved najemne pogodbe.
Pritožnica ni trdila, da jo je v času veljavnosti najemne pogodbe katerikoli solastnik oviral pri njeni uporabi najetih parkirnih prostorov. Iz tega je sklepati na ustni dogovor o razdelitvi parkirišč za uporabo med solastniki. Taki sklepi oziroma dogovori solastnikov pa učinkujejo v korist oziroma breme pravnih naslednikov posameznega solastnika (sedmi odstavek 67. člena SPZ). To pa pomeni, da je tožena stranka kljub pridobitvi solastniškega deleža na parkirišču vstopila v pravni položaj prejšnjega solastnika. Zato ne more samovoljno odločati, katera parkirišča bo uporabljala glede na svoj solastniški delež.