premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - darila
Pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo sorodnikov in prijateljev načeloma mogoče šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vendar pa to glede na vsak konkretni primer velja le do tedaj, dokler se ne dokaže nasprotno.
ZPP člen 254, 339, 339/2-8, 339/2-14.ZZZDR člen 5a, 105, 129.
izvedensko mnenje - vzgoja in varstvo otroka - višina preživnine - pravica stranke do izjave v postopku - varstvo koristi otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Nobenega dvoma ni bilo o tem, da sta oba starša primerna in sposobna za varstvo in vzgojo. Če bi bila zatrjevana in ugotovljena neprimernost oziroma manjša ali večja primernost enega od staršev kot pravno odločilno dejstvo, tako da bi odločitev temeljila na tem dejstvu in ne (kot je primer tu) na okoliščinah na strani otroka, bi tožnik od izvedenke upravičeno zahteval dodatno pojasnilo. V konkretnem primeru pa toženec ni imel ustreznega (upravičenega) interesa izvrševati svojo pravico do izjave na način, da je zahteval od izvedenke konkretna izvedenkina vprašanja in tožničine odgovore nanje. Prav tako toženec ni izkazal kakršnegakoli dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja. Ni splošnega pravila, da bi strankam moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh pogovorih in vpogled v vsa vprašanja in odgovore, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje. Zato ne gre za kršitev procesnega jamstva, če toženec v opisanih okoliščinah ni imel vpogleda v izvedenkina vprašanja in odgovore.
Načelo kontinuitete vzgoje in varstva, na katerega se sklicuje toženec, je pomembno pri odločanju o varstvu in vzgoji otroka, vendar ga ni mogoče razlagati tako ozko, da bi otroka brez presoje vseh okoliščin neke družinske situacije vedno zaupali tistemu od staršev, ki bo še naprej živel v okolju, kjer sta partnerja živela pred razpadom njune zunajzakonske skupnosti. Ne v zakonu ne v sodni praksi ni podlage za določanje preživnine premo sorazmerno s trajanjem stikov otroka s staršem. Tudi če otrok s staršem nima nobenih stikov (ker ti niso otroku v korist ali iz kakšnega drugega razloga), slednji ni oproščen dolžnosti preživljanja otroka (glej 125. člena ZZZDR). Prav tako določeni stroški, ki jih ima tožnica, niso odvisni od časa, ki ga otrok preživi pri njej (obleka, obutev, igrače, zdravila).
ZZZDR člen 78.ZPP člen 339, 339/2-14, 408, 410.URS člen 56.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - varstvo koristi otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med dokazi - preiskovalno načelo - neformalni razgovor z otrokom
Nasprotje med dokazi ne pomeni nasprotja, kot ga opredeljuje 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Če je eden od dokazov ali več dokazov v nasprotju z drugim(i), je stvar dokazne ocene sodišča, ali bo dejstvo, katerega (ne)obstoj sta stranki dokazovali s temi dokazi, štelo za dokazano ali ne. V delih, ko revizija poudarja nasprotja med podanimi izvedenskimi mnenji in sodiščema očita omenjeno procesno kršitev, torej dejansko izpodbija njuno dokazno oceno.
Preiskovalno načelo v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase in za svoje pravice in interese (408. člen ZPP), s čimer se zagotavlja tudi posebno varstvo in skrb otrok (56. člen Ustave RS). Ob dejanskih ugotovitvah, da deklici nista izjavili, pri kom od staršev želita ostati po razpadu njune življenjske skupnosti, da sta zelo navezani druga na drugo (zaradi česar njuno razdvajanje ne bi bilo v njuno korist), da pri nobenem od staršev niso materialni pogoji bistveno ugodnejši, da sta oba starša primerna za vzgojo in varstvo otrok, da se starša nista sposobna dogovoriti za skupno vzgojo in varstvo, da pa je mati v osebnostnem smislu vendarle zrelejša in samostojnejša osebnost, ki bo deklicama nudila trdnejšo oporo pri njunem razvoju in ima enako topel odnos do obeh deklic, medtem ko je oče očitno bolj naklonjen starejši hčerki, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da bodo njune koristi zagotovljene v večji meri, če bosta dodeljeni v vzgojo in varstvo materi, z očetom pa bosta ohranili pogoste stike.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otroka - skupno starševstvo - spremenjene razmere - odtujenost otroka od matere - koristi otroka kot pravni standard - upoštevanje želje otroka - stiki z otrokom
Sin pravdnih strank je ves čas postopka v razgovorih na centru za socialno delo, z izvedenko in s predsednico senata izražal enako in odločno željo, da bi ostal pri očetu. Da gre za jasno izraženo željo, tudi za tožnico v reviziji ni sporno. Otrok tako dejansko živi pri očetu, kjer živita tudi njegovi obe sedaj že polnoletni sestri, okolje v R. pa je ves čas njegov dom, kjer se dobro počuti.
razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - napake volje - zmota - sila - prekluzivni rok
Tožnik je 20.9.2003 na CSD podpisal izjavo o priznanju očetovstva prve toženke (podpisal je najmanj šestkrat) pod vplivom sugestij socialne delavke. Ko je med sestankom socialna delavka zapustila skupni prostor, se je nadaljnjemu podpisovanju listin uprl. Takrat je torej sila prenehala. S pretekom enega leta od prenehanja sile oziroma 21.9.2004 je prenehala tožnikova pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne izjave o priznanju očetovstva (prvi odstavek 99. člena OZ).
Dejstvo, da tožnik 10.9.2003 ni dojel, da je izpolnil vse potrebne formalnosti za pravno veljavno priznanje očetovstva, ne omogoča pravnega sklepanja, da je izjavo podpisal v zmoti. Zmota v smislu pravnega pojma iz prvega odstavka 46. člena OZ se mora nanašati na okoliščine, zaradi katerih domnevni oče očetovstva ne bi priznal. Za odločilno okoliščino, kaj podpisuje, je tožnik v času podpisovanja vedel.
ZZZDR člen 105. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
vzgoja in varstvo otroka - upoštevanje želje otroka - kontinuiran dosedanji način bivanja otroka
Revizijsko sodišče poudarja, da že iz dikcije tretjega odstavka 105. člena ZZZDR izhaja, da je sodišče otrokovo mnenje, ob določenih predpostavkah, dolžno upoštevati, kar pa ne pomeni, da je takšno mnenje tudi edini kriterij za končno odločitev sodišča kateremu od staršev naj se otrok dodeli v varstvo in vzgojo. Materialnopravno pravilen pristop terja namreč vselej upoštevanje objektivnih dejavnikov (korist otroka), subjektivnih dejavnikov (želje otrok) pa v okvirih določb 105. člena ZZZDR in 12. člena Konvencije Združenih narodov otrokovih pravicah - če jih je otrok sposoben izraziti ter ustrezno njegovi zrelosti in starosti.
razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca
ZZZDR primeroma našteva, katere potrebe otroka se upošteva. Odvisne so torej od vsakega konkretnega otroka in konkretnih okoliščin, v katerih živi. Zato so del dejanske podlage sodbe, v katero z revizijo ni več mogoče posegati. Enako velja tudi za dejanske ugotovitve o materialnih in pridobitnih zmožnostih zavezancev. Vse, kar navaja toženec v zvezi s potrebami otrok, pomeni torej nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka - korist otroka - spremenjene potrebe - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - kako opraviti razgovor z otrokom - stiska otroka
Pravica otroka iz prvega odstavka 410. člena ZPP, da izrazi svoje mnenje, je hkrati tudi pravica, da ga ne izrazi. Če tega noče ali tudi ne more storiti, ga ni mogoče in ni pravilno v to siliti.
Zmotno je tudi revizijsko razumevanje prvega odstavka 410. člena ZPP, da sodišče mora otroka povabiti na sodišče. Neformalen razgovor lahko sodišče opravi s posredovanjem centra za socialno delo.
Razmere in otrokove koristi v smislu četrtega odstavka 421. člena ZPP se lahko s potekom časa spremenijo. Ker je življenje dinamično, tudi za revizijo ni sporno, da se razmere lahko spremenijo. Potek časa pa lahko vpliva tudi na spremembo otrokovih koristi. Do tega lahko pride že samo zaradi same odrasti otroka iz ene v drugo dobo, ki zahteva drugačne poudarke in drugačno intenzivnost vzgojnih ukrepov, torej od topline in varnosti v najzgodnejši dobi do privajanja k delovnim navadam doma in pri učenju, pomoči pri tem, navajanju na samostojnost itd.
ZZZDR člen 129a, 132. Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - znižanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - zahteva za varstvo zakonitosti
Pri odločanju, ali je kljub povečanim potrebam obeh otrok toženčevo poslabšano premoženjsko stanje tehten razlog za znižanje preživnine, je treba, v okviru uporabe določbe 129. člena ZZZDR o upoštevanju pridobitnih zmožnostih tožnika kot preživninskega zavezanca, upoštevati, da je kljub slabšemu zdravstvenemu stanju še vedno sposoben za delo, da je torej zmožen poiskati dohodek, da mora izkoristiti vse možnosti za njegovo pridobitev in da so glede na ugotovitve o njegovih prejšnjih zaposlitvah izkazane večje možnosti za preživljanje od tistih, ki jih izkazuje le eksakten podatek o višini družbene socialne pomoči.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine - ureditev stikov z otrokom - preživljanje partnerja po prenehanju izvenzakonske skupnosti - nepreskrbljenost izvenzakonskega partnerja
Po prvem odstavku 81. člena ZZZDR sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Enako velja v primeru razpada življenjske skupnosti zakoncev, ki razveze nista zahtevala, kot tudi ob razpadu zunajzakonske skupnosti. Pogoj, ki mora biti za prisojo preživnine podan v vsakem od navedenih primerov je, da so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze oziroma ob razpadu zunajzakonske skupnosti in da obstajajo tudi, ko zakonec preživnino zahteva (drugi odstavek 81. a člena ZZZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0010238
OZ člen 323.ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZPP člen 286, 339, 339/1.
pritožba - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prenovitev (novacija) - razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev
Opustitev plačila posameznih obrokov kupnine ne zadošča za presojo, da je bila sklenjena darilna in ne prodajna pogodba. Sprememba pravne narave (že sklenjene) pogodbe v izpolnitveni fazi ni mogoča.
skrbništvo - odvzeta poslovna sposobnost - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - položaj stranke v postopku - priznanje položaja stranke z interesom - bližnji sorodnik
Sposobnost biti stranka v upravnem postopku je procesna predpostavka in pogoj za vodenje upravnega postopka, pa tudi upravnega spora. Status stranke v postopku postavitve skrbnika se presoja po materialnem pravu, ki ga mora uporabiti upravni organ. Po določbi 216. člena ZZZDR se postopek za postavitev skrbnika osebi, kateri je odvzeta opravilna sposobnost, začne po uradni dolžnosti, zato je stranka v upravnem postopku oseba, kateri je treba postaviti skrbnika, kot stranka z interesom v upravnem postopku pa sodeluje tudi oseba, ki je določena za skrbnika. Center za socialno delo v postopku za postavitev skrbnika lahko upošteva tudi mnenja in stališča najbližjih sorodnikov, ki pa zaradi tega še ne pridobijo statusa stranke tega upravnega postopka. Zato je napačno stališče, da imajo najbližji sorodniki tudi položaj stranke v postopku postavitve skrbnika njihovemu sorodniku.
razmerja staršev in otrok - preživniljanje polnoletnega otroka redno šolanje kot pravni standard - ponoven vpis v isti letnik - opravičen vzrok ponovnega vpisa
Samo zaradi ponovnega vpisa v drugi letnik še ni mogoče šteti, da ni šlo za redno šolanje. Pomemben je tudi vzrok ponovnega vpisa. V sodni praksi revizijskega sodišča je že v več odločbah prišlo do presoje o izpolnitvi pravnega standarda rednega šolanja kljub ponovnemu vpisu v isti letnik, kadar so za zastoj obstojali upravičeni razlogi.
Nevzdržne razmere doma in odselitev od doma so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo izpolnjevanje študijskih obveznosti, zato je iz upravičenega razloga prišlo do zastoja in nato tožnikovega ponovnega vpisa v drugi letnik.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/3, 181, 181/2, 367, 367/2, 377, 379, 379/1, 384, 384/4. ZUDE člen 5, 5/1.ZZZDR člen 51, 52, 54, 58, 59, 60, 61.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - skupni prihranki - denar - ugotovitvena tožba - pravni interes - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga zahtevkov - vrednost spornega predmeta v dinarjih - denominacija - zavrženje revizije
Kljub enaki pravni podlagi se zahtevka opirata na toliko različno dejansko podlago, da ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP.
Stališče nižjih sodišč, da v sporu o določitvi deležev na skupnem premoženju ni mogoče zahtevati ugotovitve deleža na gotovinskem znesku kot potrošni generični stvari, je napačno, saj negira sam pojem skupnega premoženja, ki obsega tudi prihranke zakoncev. V tej pravdi ne gre za ugotavljanje oziroma vprašanje (so)lastninske pravice na denarju kot generični stvari, kot to menita nižji sodišči, temveč za ugotavljanje obsega in deležev na skupnem premoženju. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je zato po oceni revizijskega sodišča mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka. Takšno stališče je v skladu s siceršnjo ustaljeno sodno prakso v zvezi z zahtevki iz naslova skupnega premoženja, v skladu s katero so dajatveni zahtevki oziroma zahtevki, ki merijo na neposredno civilno delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku, izjema, ki predpostavlja obstoj posebnih okoliščin.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti - zahteva za razvezo zakonske zveze ni vložena - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca
Določba prvega odstavka 81.a člena ZZZDR se smiselno uporablja tudi za urejanje preživninskih razmerij med zakoncema, katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar zakonca nista zahtevala razveze. Za zakonca, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem še obstaja pogoj za preživljanje, to pomeni, da mora tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v enem letu od prenehanja življenjske skupnosti, bodisi da v roku enega leta vloži samostojno tožbo ali zahtevek za preživljanje postavi skupaj s tožbo za razvezo. V nasprotnem primeru pravico do preživljanja izgubi.
ZPP člen 269, 269/1-10, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129.
dokazovanje - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - predlog za preložitev glavne obravnave - bistena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Sklep o določitvi naroka je sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 269. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se moral toženec, ki obvestila o preklicu naroka ni prejel, sam pozanimati, ali je bilo njegovi prošnji ugodeno. Ker tega ni storil, pa tudi glavne obravnave se ni udeležil, se je sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku in mu te pravice ni (z nezakonitim postopanjem) odvzelo sodišče. Toženec se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča po svoji oceni ustrezno odzval z vložitvijo prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo in da je že tak odziv (prošnja za preložitev) ovira za opravo naroka za glavno obravnavo in za zaslišanje le tiste stranke, ki se je vabilu odzvala. Odzvati se vabilu k točno določenemu procesnemu dejanju ob natančno določenem času logično ne more pomeniti ničesar drugega kot zglasiti se v času, navedenem v vabilu na prav tam navedenem kraju. Smiselno uveljavljane absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni bilo.
ZZZDR člen 2, 105/2, 105/3.URS člen 22, 56, 56/1.ZPP člen 4, 4/1, 5, 246, 253, 253/1, 339, 339/1, 408, 408/1, 408/3, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - vloga centra za socialno delo - poročilo centra za socialno delo - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Poročilo CDS, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki organ kot socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.