skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - privatizacija stanovanj po SZ - imetništvo stanovanjske pravice pred nastankom izvenzakonske skupnosti - ugovor zoper višino deležev na skupnem premoženju - sprememba tožbe brez soglasja toženca
V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ v korist samo enega od njiju. Za to presojo namreč ne more biti odločilna cena (tržna ali kakšna drugačna), po kateri je bilo stanovanje kupljeno, niti vprašanje kdo od partnerjev je formalni pridobitelj.
Toženka je v odgovoru na tožbo trdila, da stanovanje spada v njeno posebno premoženje, ker je bila pred nastankom skupnosti izključna imetnica stanovanjske pravice in ker je bilo stanovanje odplačano iz njenih lastnih sredstev. Teh trditev pa sodišče ni moglo šteti tudi kot ugovor zoper v tožbi zatrjevani delež na skupnem premoženju, saj bi bilo to v nasprotju z njenimi navedbami, da stanovanje sploh ne spada v skupno premoženje. Ker toženka torej ni uveljavljala svojega večjega deleža na skupnem premoženju, sta sodišči pravilno izhajali iz zakonske domneve o enakih deležih.
ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije – razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - določitev stikov z otrokom – določitev preživnine – nepopoln predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – zavrženje predloga
Tožnik v predlogu ni navedel, kolikšen del odločitve o določeni preživnini sploh izpodbija, z izostankom te opredelitve pa je onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi predloga za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 181, 181/2, 339, 339/1, 370, 370/1-2. ZZZDR člen 58, 58/1, 59.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja – ugotovitev obsega skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju pravni interes za ugotovitveno tožbo – skupni prihranki zakoncev – odsvojitev premičnine s strani enega od zakoncev
Ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki je med pravdnima strankama sporno, ter določitev njunih deležev na njem, je tožniku potrebna za nadaljnjo delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku. Med strankama ta postopek že poteka in prav nepravdno sodišče je tožnika napotilo na uveljavljanje predmetnih zahtevkov v pravdi. Poleg tega predstavlja tožba za ugotovitev, da ima tožnik na skupnem premoženju določen delež, zahtevo po ugotovitvi obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja med pravdnima strankama. Zapadlost posameznih denarnih zahtevkov, ki bi lahko temeljili na tej ugotovitvi, zato ne napeljuje k sklepu o pomanjkanju tožnikovega pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.
Tožnikov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek dajatvenih zahtevkov, ki naj bi po zaključkih nižjih sodišč že zapadli.
Skupni prihranki so lahko del skupnega premoženja zakoncev. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je zato mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka.
Prizadeti zakonec lahko dobi vrednost odtujene stvari tudi v preostalem premoženju, ki se deli. Zato sodna praksa ne izključuje sporov o odsvojenem premoženju ali velikosti deležev na njem.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nastanek skupnega premoženja – prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je za nastanek skupnega premoženja ni odločilen datum formalnega prenehanja zakonske zveze, ampak datum prenehanja dejansko obstoječe življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev, pridobitev sporne nepremičnine ni pomenila nastanka skupnega premoženja. Odločitev v tej zadevi ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
SZ člen 6, 117, 117/1, 123. ZSR člen 15. ZZZDR člen 51, 58, 58/2, 59.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje – privatizacija stanovanj – stanovanjska pravica – privatizacijski upravičenci - privolitev imetnika stanovanjske pravice – kogentna narava premoženjskega režima med zakoncema
Vsi, ki po določbi prvega odstavka 117. člena SZ lahko nastopajo kot kupci lastninjenih stanovanj, sodijo po samem zakonu v krog originarnih upravičencev. Ožji družinski član ima tako svojo pravico do odkupa, le da je njena uresničitev vezana na privolitev imetnika stanovanjske pravice kot primarnega odkupnega upravičenca. S privolitvijo po 117. členu SZ imetnik stanovanjske pravice tako ne prenaša svoje pravice do odkupa na nekoga, ki te pravice nima, temveč odloča, kdo izmed ostalih upravičencev do privatizacije bo po določbah SZ lahko uresničil svoje odkupno upravičenje. S privolitvijo se torej imetnik stanovanjske pravice odpoveduje svoji prednostni pravici do odkupa. Ker zakon omogoča odpoved prednostni odkupni pravici v celoti, ni nobene ovire tudi za delno odpoved. Zato lahko imetnik stanovanjske pravice kot primarni upravičenec kupi stanovanje skupaj s katerim od drugih upravičencev, torej tudi z zakoncem.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - velikost deležev na skupnem premoženju - vlaganja v nepremičnino tretjega - skrb za dom in družino - neupravičena pridobitev
Izključna skrb za vzgojo otrok in pretežna skrb za upravljanje skupnega gospodinjstva v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev sta okoliščini, ki ju sodišče v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema vselej upošteva, vendar le v okviru odločanja o velikosti deležev glede na prispevanje vsakega od zakoncev k skupnem premoženju, ne moreta pa biti podlaga za samostojno denarno terjatev skrbnejšega zakonca.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju - darilo – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Glede na to, da je bila toženka – ob siceršnji zaposlitvi in skrbi za dom – vključena v posel s prodajo posode, katerega nosilec je bil sicer tožnik, in je torej tudi ona prispevala k pridobitvi dohodkov iz tega posla, je pravilno stališče nižjih sodišč, da višji dohodek tožnika ne utemeljuje odločitve o njegovem višjem deležu na skupnem premoženju.
ZZZDR člen 59, 51/2, 59/1. ZPP člen 8, 339, 339/2-14.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju
Na podlagi ugotovitev, da sta pravdni stranki pričeli živeti v zunajzakonski skupnosti v avgustu 1987, da je bila nepremičnina kupljena oktobra 1988 ter da sta skupaj prispevala za komunalno ureditev nepremičnine in na njej zgradila hišo z garažo do tretje gradbene faze, je tudi ob upoštevanju dejstva, da je toženec v nakup nepremičnine vložil denarna sredstva, ki so predstavljala njegovo posebno premoženje, sodišče pravilno zaključilo, da nepremičnina sodi v skupno premoženje.
Ker toženec ni postavil določenega ugovora o svojem višjem deležu na skupnem premoženju, marveč je postavil le ugovor izključne lastnine, se je sodišče pravilno omejilo na obravnavanje zadnjega ugovora, pri odločanju o višini deležev pa presojalo le, ali gre tožnici uveljavljani višji delež od zakonsko domnevanega polovičnega.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju
Izhodišče za ugotavljanje višine deleža na skupnem premoženju je načeloma lahko le upoštevanje meril skozi celotno obdobje trajanja zakonske zveze (oziroma življenjske skupnosti), ne pa obdobje do nakupa posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje. Delež se namreč ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju. Zato je lahko trenutek, do katerega je treba upoštevati merila, ki vplivajo na višino deleža, lahko samo trenutek, do katerega nastaja skupno premoženje.
Komunalni prispevek za energetiko in komunalo je plačana tretja oseba. Zavezanca za plačilo takšnega prispevka sta bila lahko le oba zakonca skupaj, kar pomeni, da je treba plačilo šteti kot „darilo“ obema.
dedna pravica zakonca – obstoj dedne pravice - trajno prenehanje življenjske skupnosti – pojem življenjske skupnosti
Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena predvsem njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja so pri tem le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti.
Iz ugotovitev izhaja, da med zapustnikom in toženko ni bilo resnejših prepirov, ki bi kazali na prenehanje življenjske skupnosti, in da sta sporazumno, kljub dogovorjenemu ločenemu bivanju, ohranjala skupnost, v kateri sta ostala intimna, si bila naklonjena, skrbela za skupno hčer, skupno preživljala dopust in se obiskovala, zato je mogoče pritrditi presoji, da med zapustnikom in toženko ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti v smislu prvega odstavka 22. člena ZD.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij – obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - prenehanje življenjske skupnosti - obličnost – notarski zapis – razlaga zakona – namenska razlaga – jezikovna razlaga
V skladu s 47. členom ZN morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema sklenjene v notarskem zapisu. Glede na ugotovitev, da v času podpisa spornega dogovora pravdni stranki nista bili več (zunajzakonska) partnerja, spornega dogovora ni mogoče podvreči tej strogi obličnostni zahtevi.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje – posredno (indično) sklepanje – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanske podlage - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - darilo, dano enemu od zakoncev – posebno premoženje
V primerih indičnega oziroma posrednega dejanskega sklepanja pritožbeno sodišče velja za bolj kvalificirano od prvostopenjskega sodišča, zato ima možnost na ta način ugotovljeno dejansko podlago tudi spremeniti, če meni, da je sodišče prve stopnje pri tem zmotno logično in izkustveno sklepalo.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
ZPP člen 339, 339/2-14, 380, 380/2. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - predodelitev otroka - varstvo koristi otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica do osebnih stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov z otrokom - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - razlogi za odpor do drugega od staršev - umetno vzbujanje odpora pri otroku
Odločitev o odvzemu pravice do stikov je ne samo izjemna, temveč tudi kompleksna, saj zahteva tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi (in ne pravice). Pri samem odločanju so sodišča (kot tudi drugi pristojni državni organi) dolžna ukreniti (praviloma že po uradni dolžnosti) vse, da v dani situaciji maksimirajo korist otroka. Odločanje mora biti hitro in učinkovito, pri tem pa hkrati celovito, z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin primera in vseh možnosti, ki jih pravo ponuja.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti ne, če je to (vsaj delno) posledica ravnanja drugega izmed staršev in če to zavračanje stikov glede na ugotovitve v dosedanjem postopku nima neke realne osnove. Dejstvo, da je toženec ob upoštevanju tožničinega ravnanja kot skrajno sredstvo za zagotovitev stikov z otrokom uporabil neposredno izvršbo, prav tako ne more in ne sme pripeljati do sklepa, da stiki niso v otrokovo korist. Še vedno velja, da mora drugi roditelj (tudi odtujujoči) otroka z aktivnim ravnanjem pripraviti na stike.
ZPP člen 8, 201, 201/1, 286, 286/2, 286/3, 337, 337/1, 370, 370/3, 380, 380/1. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 61, 61/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZNP člen 122, 122/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - posebno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - kupnina kot darilo enemu od zakoncev - stranski intervenient - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - prekluzija - dokazno breme
Vstop stranskega intervenienta v pravdo med pritožbenim postopkom sam po sebi ne more izboljšati toženkinega procesnega položaja. Stranski intervenient mora pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP).
Do delitve je za skupno premoženje bistvenega pomena nerazdelen način pripadnosti premoženjskih (stvarnih in obligacijskih) pravic obema zakoncema. Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Z določitvijo deležev na skupnem premoženju pa pride do delitve skupne lastnine na način, da se na predmetu, ki sodi v skupno premoženje, ustanovi solastnina za prejšnja skupna lastnika. Do takšne delitve skupne lastnine zakoncev ponavadi pride že v pravdnem postopku.
Zmotno pa je stališče pritožbenega sodišča, da je pravilen in potreben tudi tisti del izreka izpodbijane sodbe, ki toženki nalaga, da tožniku izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis solastnine na poslovnem prostoru. Tožnik bo namreč na podlagi 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko izposloval že na podlagi ugotovitvenega dela izreka (prvi in drugi odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe). Zemljiškoknjižne listine iz dajatvenega dela izreka (zadnji odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe) toženka ni dolžna izstaviti, ker je tožnik stvarna upravičenja na poslovnem prostoru pridobil na izviren način in ne na podlagi pravnega posla, iz katerega bi izhajala taka obveznost toženke.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem – poslovni delež zakonca v gospodarski družbi
Stališče, da je vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze predstavljala trenutek razpada življenjske in ekonomske skupnosti, ki je imel za posledico prenehanje nastajanja skupnega premoženja pravdnih strank kot zakoncev, je v skladu z ustaljeno sodno prakso.
Glede na to, da je ob vzpostavitvi izvenzakonske skupnosti toženčev poslovni delež v družbi predstavljal njegovo posebno premoženje, iz nekonkretiziranih trditev o tožničinem sodelovanju pri poslovanju družbe po vzpostavitvi zunajzakonske skupnosti ni mogoče sklepati na materialnopravni sklep, da je s tem poslovni delež v družbi postal skupno premoženje pravdnih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012678
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 58/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ko zakonca dosežeta soglasje o obsegu skupnega premoženja, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče ugotavljati, ali še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje. Povedano velja tudi v primeru, če bi bila denarna sredstva dejansko pridobljena z delom v času zakonske zveze. Zakonca lahko namreč za nazaj izključita obligatorni režim skupnega premoženja.
Naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja je možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – pridobitev skupnega premoženja – ius cogens – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Toženec je zaradi bistveno višjih dohodkov in zaradi zemljišča, ki ga je vložil v gradnjo skupne hiše iz svojega posebnega premoženja, dokazal, da je k nastanku skupnega premoženja prispeval več kot prednica tožnikov in izpodbil zakonsko domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0012555
ZPP člen 191. ZTLR člen 14. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikov
Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic partnerjev, med premoženjske pravice pa vsekakor sodi tudi solastninska pravica, torej tudi solastninski delež nepremičnine, na katerem tožnica uveljavlja delež na skupnem premoženju.