• Najdi
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>
  • 581.
    Sodba II Ips 169/2011
    19.12.2013
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016566
    ZN člen 47. ZOR člen 78. OZ člen 58. ZPP člen 8, 217, 257, 258, 339, 339/2-8, 339/2-14.
    premoženjska razmerja med zakoncema – pridobitev solastninske pravice na nepremičnini – pravni posel med zakoncema - obličnost – veljavnost zavezovalnega pravnega posla - sklepčnost tožbe - notarski zapis - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Če pravni posel med zakoncema ni sklenjen v obliki notarskega zapisa, pomanjkljive obličnosti ni mogoče reševati s pomočjo teorije o realizaciji.
  • 582.
    Sodba II Ips 196/2010
    28.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VS0016498
    OZ 58, 299, 313, 313/1, 313/2, 313/3. ZIZ 211, 254. ZZK-1 31. ZZZDR 59, 59/1. SPZ 23, 40, 49. ZPP 380, 380/1.
    nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pravica, ki preprečuje izvršbo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - intabulacijska klavzula - vpis v zemljiško knjigo - sklepčnost tožbe - trditveno breme - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - zmotna uporaba materialnega prava - teorija realizacije - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - sporazum o zastavni pravici na nepremičnini - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - sosporništvo - nujno sosporništvo
    SPZ jasno ločuje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Tudi če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker predmetna nepremičnina v njo še ni bila vpisana, to še ne pomeni, da je za prenos lastninske pravice dovolj zgolj zavezovalni pravni posel, ampak zgolj, da ni potreben vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu seveda ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi, in zadostuje, da je označena tako, da je določljiva.

    Zahtevku prvega tožnika ne bi bilo mogoče ugoditi niti na originarni podlagi, tudi če bi bilo mogoče upoštevati ugotovitev, da je predmetno stanovanje skupno premoženje (kar pa ni mogoče, ker je tožba nesklepčna), in sicer zato, ker deleži na skupnem premoženju niso določeni; to pomeni, da prvi tožnik ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe zgolj na solastniški delež. Prvi tožnik bi lahko zahteval, da se izvršba na celotno nepremičnino izreče za nedopustno, seveda ob predpostavki ustrezne trditvene podlage, pri čemer pa bi morala biti bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani (če ne bi želela nastopati kot tožnica) vključena tudi nekdanja žena prvega tožnika, ker gre za nujna sospornika.
  • 583.
    Sklep I R 134/2013
    21.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016517
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – spor iz družinskih razmerij – dodelitev otroka – sorodnik strank v postopku kot uslužbenec pristojnega sodišča – dvom v nepristranskost sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
    Zatrjevana možnost posredovanja v korist toženke s strani osebe, zaposlene na sodišču, bi pri javnosti lahko vzbudila vtis pristranskosti pristojnega sodišča.
  • 584.
    Sklep II DoR 268/2013
    21.11.2013
    STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016483
    ZPP člen 339, 339/2, 367, 367/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 59.
    dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    „Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča?

    Ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju?“
  • 585.
    Sklep II Ips 211/2013
    21.11.2013
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016468
    ZZZDR člen 5a. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/1, 408, 412, 412/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost sodne poravnave - razpolaganje pravdnih strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - načelo največje koristi otroka
    Sodna poravnava glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok je načeloma dopustna, vendar pod pogojem, da sodišče ugotovi njeno skladnost s koristmi otrok (drugi odstavek 412. člena ZPP).

    V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki (sedemindvajseto poglavje ZPP) morata zaradi občutljivosti teh razmerij in varovanja koristi njihovih udeležencev priti do večje veljave kot sicer načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
  • 586.
    Sklep II DoR 38/2013
    7.11.2013
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016418
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2-1, 367a/2-2, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
    dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupni dolg zakoncev - odgovornost za dolg drugega zakonca - samostojni podjetnik posameznik - dolg samostojnega podjetnika kot enega izmed zakoncev nastal v času trajanja zakonske zveze - posebno premoženje
    Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR glede odgovornosti za skupne dolgove pravdnih strank?“.
  • 587.
    Sodba in sklep II Ips 191/2013
    24.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016570
    ZPP člen 41, 41/2, 285, 367, 367/5, 377. ZZZDR člen 51, 51/2.
    dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje - materialno procesno vodstvo
    Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da ugovor izključne lastnine ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Stališče ne more biti drugačno, ko eden od zakoncev toži na ugotovitev izključne lastnine na stvari, ki spada v skupno premoženje.

    Na kršitev materialnega procesnega vodstva se lahko sklicujejo le stranke, ki z določenim stališčem niso seznanjene, v tem primeru pa se je tožnik očitno zavedal, o čem lahko odloča sodišče na podlagi primarnega zahtevka. Zato sodišče tožnika ni bilo dolžno opozoriti, da tudi v zvezi s stanovanjem na T. postavi še podredni zahtevek.
  • 588.
    Sodba II Ips 65/2010
    10.10.2013
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016436
    SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
    kreditna pogodba - zavarovanje kredita - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) – zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dobra vera pridobitelja hipoteke - skrbnost imetnika lastninske pravice - prednost dobroverne pridobitve hipoteke pred originarno pridobitvijo lastninske pravice na nevpisanih nepremičninah
    Ob koliziji nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene zastavne pravice in originarno pridobljene lastninske pravice (tudi) na v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičninah, ima prednost prva, pod pogojem, da je njen pridobitelj v dobri veri.

    Utemeljenost sklicevanja tožene stranke na takšno pridobitev zastavne pravice poleg njenega poštenega ravnanja na drugi strani terja tudi neskrbnost tožnice kot imetnice nevpisane lastninske pravice.
  • 589.
    Sodba II Ips 141/2013
    19.9.2013
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016460
    ZPP člen 179, 214, 286, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 370, 370/3, 371, 371/1, 372, 408, 408/3, 409, 414, 421, 421/2. ZZZDR člen 105, 105a, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
    odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev preživnine – nadstandardna višina preživnine – prebivališče otroka – potrebe preživninskega upravičenca – zmožnosti preživninskega zavezanca – koristi otroka – omejitev višine preživnine – zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme - dokazno breme - nesporna dejstva - prekluzija - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - ius novorum v sporih med starši in otroki - preiskovalno načelo - odločanje o preživnini po uradni dolžnosti - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev - obseg revizijskega preizkusa
    Preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist, takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.

    Z revizijo se izpodbija drugostopenjska sodba, zato v njej ni mogoče uveljavljati okoliščin izven meja pritožbenega preizkusa.
  • 590.
    Sodba II Ips 387/2011
    12.9.2013
    DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0016366
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
    premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - poslovni delež - povečanje vrednosti poslovnega deleža - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje
    V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
  • 591.
    Sodba II Ips 424/2011
    12.9.2013
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0016360
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2
    premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - pogodba o preužitku - premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku - posebno premoženje zakonca - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - enotnost premoženja - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju

    Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, ni mogoče odstopiti, ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje tudi sicer ne omogoča odstopa od celovite obravnave skupnega premoženja v smislu določitve višjega deleža na stvari, v katero je bilo vloženo posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, razen če so podane specifične okoliščine konkretnega primera.

  • 592.
    Sklep II Ips 64/2011
    5.9.2013
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0016312
    ZZZDR člen 44, 50, 62. OZ člen 3, 564, 564/1. ZPP člen 367, 367/3, 370, 370/1-3, 371, 371/2, 380, 380/2.
    premoženjska razmerja med zakonci - sklenitev pravnega posla med zakoncema - pogodba o preužitku - učinki pogodbe - pravice in dolžnosti zakoncev dolžnost preživljanja zakonca - skrb za nepreskrbljenega zakonca - dispozitivnost zakonskih določb - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - dopuščena revizija

    Stranki pogodbe o preužitku sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in n tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o preužitku, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR).

  • 593.
    Sklep II DoR 166/2013
    29.8.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016340
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 129a
    dopuščena revizija - preživnina - višina preživnine - otroški dodatek

    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče materialnopravno pravilno določilo preživninsko obveznost toženca glede na ugotovljeno višino otroškega dodatka, ki ga za oba otroka prejema toženka.

  • 594.
    Sklep II DoR 164/2013
    25.7.2013
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016273
    ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 51/2, 52/1, 54, 58, 58/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – poslovni delež v družbi – vlaganja v posebno premoženje zakonca – nova stvar – razpolaganje s skupnim premoženjem – razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
    Nastanek nove stvari je institut stvarnega prava. Družbe z omejeno odgovornostjo in poslovni deleži v njej pa so urejeni v korporacijskem pravu. Ni mogoča analogna uporaba določb stvarnega prava o nastanku nove stvari v korporacijskem pravu.
  • 595.
    Sklep II DoR 133/2013
    25.7.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016388
    ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - preživljanje otroka - višina preživnine - posebne potrebe otroka - nadstandardne potrebe - zmožnosti zavezanca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene.
  • 596.
    Sodba II Ips 786/2009
    18.7.2013
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016252
    ZZZDR člen 54, 60. ZPP člen 182, 182/3.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – razpolaganje s skupnim premoženjem
    Pravnomočna sodba P 248/1997 (ki je učinke pravnomočnosti pridobila v časovnih mejah pravnomočnosti z revizijo izpodbijane odločbe pritožbenega sodišča) ima za tožnico enake pravne učinke, kot bi nastali, če bi se tožnica s S. T. sporazumela o višini deležev na skupnem premoženju in bi bilo nato premoženje razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine. Zaradi tega sporna prodajna pogodba ni bila sklenjena v nasprotju s 54. členom ZZZDR, ob takšnem stanju stvari pa tudi ni utemeljen tožničin primarni tožbeni zahtevek.
  • 597.
    Sklep II Ips 161/2013
    11.7.2013
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016247
    ZZZDR člen 117, 120.
    koristi otroka - roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice
    Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odvzem otroka staršem po 120. členu ZZZDR in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odvzem roditeljske pravice po 117. členu ZZZDR v zakonu niso zelo jasno razmejeni. Razlika naj bi bila v teži ravnanja ali opustitve roditelja, oziroma v intenzivnosti kršitev roditeljske pravice, vendar je zelo težko določiti mejo, ko razlogi za odvzem otroka staršem prerastejo v razloge za odvzem roditeljske pravice. Pri izbiri enega in drugega ukrepa je najpomembnejša ocena, ali je verjetno, da se bodo razmere na strani staršev tako izboljšale, da se bodo otroci lahko vrnili k staršem in bodo ti lahko nadaljevali z njihovo vzgojo in varstvom. V primeru, ko je ponovna združitev, oziroma rehabilitacija družine možna, je primernejši ukrep odvzem otroka staršem. Ukrep odvzem roditeljske pravice pa pride v poštev takrat, ko iz okoliščin primera izhaja, da ni nobene možnosti oziroma izgledov, da bi starša lahko še kdaj prevzela skrb za otroka. Z odvzemom roditeljske pravice se namreč v takšnem primeru zagotovi trajnost nadomestne skrbi in emocionalna stabilnost, ki se pomembno odraža tudi v duševnem in telesnem razvoju otroka.

    Ugotovitve izvedencev se skladajo s stališči v strokovni literaturi, kjer je poudarjeno, da ni upravičeno ogrožanje koristi otrok zaradi varovanja pravic staršev, ki niso pripravljeni ali zaradi različnih okoliščin niso sposobni prevzeti odgovornosti za redno in kontinuirano skrb za otroka. Poudarjajo, da morajo pristojni organi kadar ni realne možnosti, da bi starši ponovno prevzeli varstvo in vzgojo otroka, otroci pa so zaradi dolgotrajne nadomestne skrbi navezani na rejnike, zaradi varstva koristi otrok zagotoviti, da to razmerje postane trajno.

    Vrhovno sodišče se strinja, da je za A.A. in B.A. ohranitev čustvene vezi z rejnikoma in stabilnosti tega razmerja brez stalnega strahu, da bosta iz tega okolja iztrgana, za njun razvoj tako pomembno, da je ob oceni vseh strokovnjakov, da ni realne možnosti, da bi oče lahko prevzel njuno varstvo in vzgojo, izrečeni ukrep utemeljen.
  • 598.
    Sodba II Ips 102/2013
    20.6.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VS0016169
    ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 56, 56/1.
    premoženjska razmerja med zakoncema – izvenzakonska skupnost – skupno bivanje – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem – odplačevanje stanovanjskega kredita – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
    Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, kasnejše plačevanje obrokov iz skupnih sredstev ne more spremeniti pripadnosti stanovanja.
  • 599.
    Sodba II Ips 84/2013
    13.6.2013
    DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0016147
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD člen 28, 162, 212. OZ člen 766. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8.
    obseg zapuščine – skupno premoženje – terjatev do tretjih – mandatno razmerje – kršitev določb pravdnega postopka
    Z revizijo ni mogoče izpodbijati sklepa Vrhovnega sodišča o razveljavitvi prejšnje sodbe in o vrnitvi zadeve v novo sojenje.

    Ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje zakoncev terjatve do tretjih oseb in v zapuščino po pokojnem zakoncu del teh terjatev, ne nalaga nobenih obveznosti tretjim v pravdi neudeleženim osebam.
  • 600.
    Sodba II Ips 98/2013
    16.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0016227
    ZZZDR člen 51, 51/2, 52. ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3. URS člen 22.
    premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - realna subrogacija - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - pravica do izjave v postopku
    Zahteva po uveljavljanju nadpolovičnega deleža z nasprotno tožbo ni odvisna od vpisa toženega zakonca v zemljiški knjigi, temveč je odraz vezanosti pravdnega sodišča na postavljeni zahtevek. Če torej toženi zakonec meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice, mora vložiti nasprotno tožbo, ne glede na to, ali je vpisan v zemljiško knjigo.
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>