ZPP (1977) člen 198, 352. ZPIZ člen 123, 123/2, 140, 140/3.
zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu - denarno nadomestilo - brezposelnost - akontacija nadomestila - vrnitev danega - neupravičena pridobitev - dajatveni tožbeni zahtevek - nasprotna tožba
Če se delovni invalid v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu ne prijavi pri zavodu za zaposlovanje, ni upravičen do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Če je sodišče prve stopnje tekom postopka izdalo začasno odredbo, s katero je naložilo toženi stranki izplačevanje mesečne akontacije 100.000,00 SIT do pravnomočne odločitve o glavni stvari, ne more brez nasprotnega dajatvenega zahtevka tožene stranke, ko odloča o glavni stvari, odločiti, da je dolžan tožnik (neupravičeno) izplačane zneske akontacije vrniti.
ZDSS člen 23, 23. ZTPDR člen 62, 62/2, 66, 67, 67/1, 67/3, 82, 62, 62/2, 66, 67, 67/1, 67/3, 82. SKPG člen 28.
pravni interes - prenehanje delovnega razmerja
Delavec ima pravni interes za izpodbijane odločitve disciplinskih organov delodajalca o pogojno izrečenem disciplinskem ukrepu po 23. členu ZDSS tudi v primeru, če med trajanjem delovnega spora ni več zaposlen pri delodajalcu, ki mu je izrekel tak ukrep.
izvršba na plačo - nalog - odgovornost za opuščeno odtegnitev - pravni interes za pritožbo - delna ustavitev izvršbe
Dolžnik lahko zoper upnikovo terjatev iz naslova opuščene odtegnitve po 134. čl. ZIZ uspešno ugovarja tudi, če dokaže, da je zapadle zneske bodisi odtegnil in plačal upniku, bodisi da jih brez svoje krivde ni mogel odtegniti.
Namen določb 2. in 3. odst. 133. čl. ZIZ je, da se upniku omogoči nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, zato bi moral dolžnikov dolžnik sporočiti sodišču zadržke, zaradi katerih naj bi ne bil mogel odtegovati dolžniku zarubljenih zneskov plače, sicer odgovarja za opuščeno odtegnitev po 134. čl. ZIZ.
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ni neugodna odločba, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep.
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij I. in II. stopnje mora jasno izhajati, zakaj so pri zavarovancu podane omejitve v preostali delovni zmožnosti (omejitev dvigovanja bremen nad 10 kg, ...). Sodišče prve stopnje mora najprej natančno ugotoviti pogoje svojega dela za tožnika, ter nato presoditi, ali lahko tožnik, glede na omejitve zaradi zdravstvenih razlogov, to delo sploh uspešno in učinkovito opravlja, sicer ni mogoče presoditi zakonitosti odločbe ZPIZ glede pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo.
ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 189, 189/2, 189/3, 274, 274/1, 189, 189/2, 189/3, 274, 274/1.
stečajni postopek - postopek
V času vložitve predloga za začetek stečajnega postopka je že tekel postopek za izbris dolžnika po ZFPPod, zato je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno zavržen.
Ker novela ZJSRS ni določila pravice do odpravnine tudi za delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje v okviru ukrepa finančne reorganizacije že pred uveljavitvijo novele (3.7.1999), tem delavcem ne pripada odpravnina po 36.f členu ZDR.
S tem, ko je porok delno izpolnil terjatev ločitvenega upnika do stečajnega dolžnika, ni po zakonu samem prešel nanj tudi ustrezen del zavarovanja terjatve (hipoteke in zastavne pravice) oz. ločitvene pravice.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 13. tč. 2. odstavka 354. člena ZPP/77, če sodišče prve stopnje v izreku najprej odloči, da se zahtevek tožnika za razveljavitev odločb tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja zavrne, v nadaljevanju pa sodišče obe odločbi tožene stranke spremeni tako, da izrečeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja nadomesti z disciplinskim ukrepom denarne kazni. Tak izrek je v nasprotju sam s sabo.
ZOR člen 1004, 1004/3, 1004, 1004/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - pritožbena novota - poroštvo - solidarno poroštvo - dolžnik
Izraz "sodolžnik" je potrebno razlagati kot solidarni porok oz. porok in plačnik v smislu 3. odst. 1004. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Ker drugotoženec sploh ne zatrjuje, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave, sodišče druge stopnje njegovih pritožbenih novot ni upoštevalo.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 7, 36f, 36f/3, 7, 36f, 36f/3.
konkurenčna klavzula - ustanovitev - dejavnost
Za odločitev o tem, ali je delavec upravičen do odškodnine zaradi konkurenčne klavzule, je bistveno, ali se delavec ravna po konkurenčni klavzuli. Ker je bilo ugotovljeno, da je delavec po prenehanju delovnega razmerja postal ustanovitelj in lastnik podjetja, ki se je ukvarjalo z isto dejavnostjo kot prejšnji delodajalec, delavcu odškodnina zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja dohodka ne pripada.
ZDR člen 36d, 36d/1, 36d, 36d/1. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
trajno presežni delavec - delodajalec - invalid
Za zakonito prenehanje delovnega razmerja trajno presežnemu delavcu so relevantna le tista dejstva, ki so obstajala do dokončne odločitve delodajalca. Ker je tožnica postala delovni invalid v času 6-mesečnega odpovednega roka, po dokončni odločitvi delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ne sodi v kategorijo zaščitevnih delavcev.
Zoper sklepe o začasni odredbi v kolektivnem sporu lahko udeleženci vložijo pritožbo le skupaj s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari, saj posebna pritožba med postopkom zoper začasno odrebo ni dovoljena. Delovno sodišče mora v kolektivnem sporu odločiti v senatu petih sodnikov, od katerih je eden predsednik senata, dva pa z liste kandidatov delodajalcev in dva z liste kanditatov delojemalcev. Odločanje v senatu treh sodnikov je dopusto le pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe. Če sodišče o glavni stvari odloči v senatu treh sodnikov, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
Strokovna pomoč, ki jo nudi odvetnik disciplinskI komisji pri vodenju disciplinske obravnave, ne pomeni bistvene kršitve disciplinskega postopka, če ni izkazan nedovoljen vpliv odvetnika na disciplinsko komisijo pri samem odločanju o tožnikovi disciplinski odgovornosti in izrečenem disciplinskem ukrepu.
Ker tožnik oz. njegova pooblaščenka v svoji vlogi nista navedla, da tožnik tožbo umika, ker je tožena stranka izpolnila zahtevek, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker je tožniku naložilo povračilo stroškov postopka tožene stranke.
Če upnik ni postopal po sklepu sodišča, s katerim mu je bila naložena predložitev potrdila o plačani taksi za predlog za izvršbo in je bil hkrati tudi opozorjen na posledice nepredložitve takšnega potrdila, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo utemeljeno štelo za umaknjenega.
disciplinski postopek - poneverba - delavec - kvalifikatorne okoliščine
Čeprav prodajalka v trgovini strožje disciplinsko odgovarja zaradi protipravne prilastitve trgovskega blaga, pa zaradi prisvojitve blaga v vrednosti 1.005,00 SIT niso podane kvalifikatorne okoliščine po 89. členu ZDR, zato izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni nezakonit.
odškodninska odgovornost delodajalca - stroški postopka - uspeh v pravdi - temelj
Sodišče ne ravna pravilno, če v zvezi z zahtevkom tožnika posebej ugotavlja uspeh za temelj in posebej za višino. Sodišče mora pri odmeri stroškov le ugotoviti, kolikšen je bil uspeh strank v sporu glede na višino postavljenega denarnega zahtevka (vrednost spornega predmeta), saj se le od te višine odmerjajo vse nagrade pooblaščencem in tudi sodne takse.
SKPG/93 v 11. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je lahko delavec prevzet na delo v drugo organizacijo, pri čemer pa ne predpisuje, da mora izpolnitev vseh navedenih pogojev izhajati že iz same pogodbe o prevzemu. Ker so bile v sklepu o razporeditvi in napotitvi k novemu delodajalcu tožnici zagotovljene vse pravice iz delovnega razmerja (delovno razmerje za nedoločen čas, kontinuiteta delovnega razmerja, ...), je bil prevzem izveden zakonito, saj so bili pogoji za prevzem izpolnjeni.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - sodni penali
Obstoj kasnejšega izvršilnega naslova, ki daje premičnine v hrambo dolžnikom, odvzame veljavo predhodnemu izvršilnemu naslovu, ki dolžnikom nalaga izročitev prav teh premičnin upniku.