V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe ZPP o mirovanju postopka (492. člen ZPP). Zaradi navedenega je nezakonit sklep sodišče prve stopnje o umiku tožbe, ki je bil sprejet na podlagi sklepa o mirovanju v gospodarskem sporu.
Četudi sta se sporni nepremičnini lastninsko že preoblikovali, se po določbi 1. odstavka 64. člena Zakona o športu glede na vrsto rabe štejeta za bivšo družbeno lastnino, ki je z uveljavitvijo citiranega zakona prešla v last lokalne skupnosti oz. športnega društva.
ZTLR člen 39, 39/2, 39, 39/2. ZOR člen 210, 210/4, 219, 210, 210/4, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba stvari - prikrajšanje - privolitev
Ob zatrjevani trditveni podlagi tožbenega zahtevka, da tožena stranka sama uporablja nepremičnino, ki je v solasti pravdnih strank, se je treba opreti na materialnopravno podlago iz 4. odst. 210. in 219. čl. ZOR, pa tudi na določilo iz 2. odst. 39. čl. ZTLR. Če je tožnica v prikrajšanje privolila, le to ne more biti nedopustno.
Izjava obdolženca, da umika pritožbo zoper sodbo, ki jo je vložil njegov zagovornik proti njegovi volji, je nepreklicen umik. Zato je potrebno tako zagovornikovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Če se stranki med pogajanjem zedinita o kakšnem od elementov pogodbe, nanj vse do zaključka pogajanj nista vezani. Svojo pogajalsko pozicijo lahko še vedno spreminjata.
Po prvem odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka tožbo spremenila 27.8.1997, zato bi bilo treba takso za razširitev tožbe plačati v letu 1997. Pravica zahtevati plačilo sodne takse je tako zastarala 31.12.1999. Na takšno odločitev dejstvo, da je taksni zavezanec tuja fizična oseba, ne more vplivati. Določilo 28. čl. ZST predvideva le poseben način izterjave sodnih taks, če ima taksni zavezanec prebivališče ali sedež v tujini, ne spreminja pa teka relativnega zastaralnega roka iz prvega odst. 9. čl. ZST.
Jamstveni in preživninski sklad RS, na katerega s plačilom preide terjatev preživninskega upravičenca z vsemi stranskimi pravicami, ne more uspešno predlagati zavarovanja nezapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo, saj izpolnitelj, na katerega je prešla terjatev, od dolžnika ne more zahtevati več, kot je sam plačal. Sodišče o predložitvi seznama dolžnikovega premoženja odloča z odredbo. Zoper odredbe ni samostojnega pravnega sredstva, zato se lahko odločitev, ki je vsebovana v odredbi, izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Sklep o izvršbi ni takšna končna odločba, saj odredba iz 31. člena ZIZ ne predstavlja njegove procesne podlage.
Izjava obdolženca, s katero izraža nestrinjanje z razglašeno sodbo, podana v zakonskem roku za vložitev napovedi pritožbe, je pravočasna napoved pritožbe.
Sodne pošiljke se vročajo ob podpisu vročilnice, ki ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, v konkretnem primeru pa tožencu tega ni uspelo dokazati.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sklep o izvršbi je izvršilni naslov le, če vsebuje tudi naložitveni del t.j. tisti del izraka, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev (prim. 4. odst. 62. člena ZIZ).
Izjave zapustnikove hčerke, da iz zapuščine po očetu uveljavlja le zakoniti delež na določenih predmetih, sodišče ne sme obravnavati kot odpovedi dedovanju ostalega zapuščinskega premoženja, saj delna odpoved dediščini ni možna.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravna oseba
Dolžnik (kot je označen v predlogu za izvršbo) ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Z izdajo sklepa zoper neobstoječo osebo, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka.
stečaj - pristojnosti predsednika senata - ugovor - stečajni upravitelj
Za dajanje navodil stečajnemu upravitelju je pristojen predsednik stečajnega senata in sicer v obliki odredb (3. odst. 75. člena ZPPSL). Šele zoper odredbo predsednika stečajnega senata pa je možen ugovor, o katerem odloča stečajni senat (1. odst. 14. člena ZPPSL).
Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je glede na dosedaj ugotovljeno dejansko stanje bolje, da je mld. Tristan zaupan v vzgojo in varstvo očetu, ni pa iz izpodbijanega sklepa razvidno, zakaj je bilo o tem sploh treba odločiti že v tej fazi postopka. Okoliščine ki jih navaja sodišče prve stopnje bi lahko bile relavantna podlaga končne odločitve, ne predstavljajo pa okoliščin zaradi katerih bi bilo to pravno sredstvo potrebno, ker gre za ogrožanje otroka oziroma, ker bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja.
V 9. tč. 421. čl. ZPP je predvidena možnost obnove s pravnomočno sodbo končanega postopka, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 2. odst. 422. čl. ZPP/77 se sme tudi zaradi okoliščine iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 dovoliti obnova postopka samo, če (v konkretnem primeru) dokazov stranka ni mogla uveljavljati, preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V konkretnem primeru predlagatelja navajata, da sta uspela šele po pravnomočno zaključenem postopku poiskati svoja lastninska prednika, ki živita v Prekmurju. Današnji informacijsko podprti družbi ne more biti nobenih ovir, da ju ne bi poiskala že preje.
postopek za delitev stvari v solastnini - sporazum
Če med udeleženci postopka obstaja sporazum o delitvi (v obravnavani zadevi: delilna pogodba), ni pogojev za odločanje sodišča v postopku za delitev stvari v solastnini.
SZ člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57, 57/1, 57/2, 57/3.
najem stanovanja - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
Služnost je nastala na način predviden v zakonu in ker doslej ni prenehala na enega od načinov, ki jih prav tako predvideva ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljeno uveljavljenemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev služnosti ugodilo.
Podana je sprememba tožbenega predloga in s tem sprememba tožbe, če je tožnik v teku postoka umaknil tožbeni zahtevek za plačilo pogodbenih obresti in zahteval plačilo zakonitih zamudnih obresti.
Sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovitev o predmetu pogodbe in njegovih lastnostih pa je dejansko vprašanje. Pravno vprašanje bi bilo eventualno, ali predmet izpolnitve ustreza predmetu pogodbe.