Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 94, 94/8, 94/9. ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/1. SKPG/93 člen 35, 35/4. ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR člen 106, 106/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika - soglasje - dokončnost sklepa o razporeditvi - znižanje plače - ničnost in izpodbojnost
1. Če je znižanje plače posledica razporeditve, tožnik ne more ločeno uveljavljati plačila razlike plače, če ni zahteval sodnega varstva zoper dokončen sklep o razporeditvi. 2. Določba kolektivne pogodbe, ki govori o tem, da je razporeditev sindikalnega zaupnika, h kateri ni dal soglasja sindikat, brez pravnega učinka, določa sankcijo izpodbojnosti, ki jo je mogoče uveljavljati po postopku in v rokih, določenimi z delovnopravnimi predpisi (tj. z ugovorom oz. zahtevo za varstvo pravic zoper sklep o razporeditvi).
Na račun dolžnika v obdobju od prejema sklepa do danes ni bilo nobenega priliva sredstev, zato APP sklepa o izvršbi ni mogla izvršiti in ga je dne 6.2.2000 z dopisom vrnila sodišču. Glede na prejeto obvestilo in ker tudi v enem letu od uveljvitve ZIZ, to je od 15.10.1998 do 15.10.1999, dolžnik na svojem računu ni imel prilivov sredstev, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 147. člena ZIZ in izvršbo ustavilo.
ZPP člen 338, 338/1, 358, 358-4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 39.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prerazporeditev delavca - dejavnost vzgoje in izobraževanja - dislocirane enote
Ker je tožena stranka svoje delavce - vzgojiteljice v vrtcu - medsebojno razporejala tudi po posameznih enotah na območju drugih občin in ne zgolj v mestni občini, bi morala tudi pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev upoštevati celotno območje, na katerega je delavke razporejala, na pa ugotavljati trajno presežne delavce le na ožjem območju posameznih občin.
izvršba na plačo - nalog - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Dolžnik lahko zoper upnikovo terjatev iz naslova opuščene odtegnitve po 134. čl. ZIZ uspešno ugovarja tudi, če dokaže, da je zapadle zneske bodisi odtegnil in plačal upniku, bodisi da jih brez svoje krivde ni mogel odtegniti. Namen določb 2. in 3. odst. 133. čl. ZIZ je, da se upniku omogoči nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, zato bi moral delodajalec kot dolžnikov dolžnik sporočiti sodišču zadržke, zaradi katerih ni mogoče odtegovati dolžniku zarubljenih zneskov plače, sicer odgovarja za opuščeno odtegnitev po 134. čl. ZIZ.
ZUN člen 76c, 76č, 76c/1, 76c/3, 76c, 76č, 76c/1, 76c/3. ZZK člen 34, 34/1, 34/2, 34, 34/1, 34/2.
zaznamba - nepremičnina
Listine, ki so lahko podlaga za zaznambo in pogoje, pod katerimi se zaznamba opravi, določa zakon, to je v obravnavanem primeru Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN (drugi odstavek 34. člena ZZK). Ta zakon (ZUN) ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Pritožba pravilno pojasnjuje, da se prepovedi po ZUN nanašajo na nepremičnino in so namenjene varstvu tretjih oseb, saj so po ZUN razpolaganja, ki so v nasprotju s prepovedmi, določenimi v prvem odstavku 76 c. člena ZUN, nična (tretji odstavek 76. c člena ZUN).
Zgolj pavšalnega prerekanja sicer ustrezno specificiranega zahtevka iz naslova razlike plače sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, ker je tožena stranka razpolagala z vsemi podatki o tožnikovi plači, tako da bi se lahko o tožnikovem zahtevku izjavila na podlagi svojega obrazloženega izračuna. Upoštevanje zgolj pavšalnega prerekanja bi v takšnem primeru pomenilo dopuščanje zlorabe procesnih pravic in kršitev določb 2. odst. 7. čl. v zvezi z 219. čl. ZPP/77.
Taksna obveznost tožene stranke za ugovor je nastala, ko je le-ta ugovor izročila sodišču, to je dne 31.10.1999. Dejstvo, da je tožena stranka z ugovorom uspela, na taksno obveznost ne vpliva, saj mora vsaka stranka predhodno sama kriti stroške, ki jih je povzročila s svojim dejanjem.
ZUP člen 276, 276/2, 324, 276, 276/2, 324. ZIZ člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZUP člen 276, 276/2, 324, 276, 276/2, 324.
izvršba - sodna pristojnost - prehodne določbe
Glede na prehodne določbe ZUP-99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve, nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP-99.
Ob vložitvi izvršilnega predloga je bila vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice, ker obresti niso bile samostojen zahtevek. Ker pa je dolžnik ugovarjal le obrestnemu zahtevku, je pravda tekla le glede obresti, ki jih je tožeča stranka kapitalizirala, zato se pravdni stroški odmerjajo od vrednosti obrestnega zahtevka.
ZST člen 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2, 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2.
taksa - ocenjevanje - odmera takse
Prepoved razpolaganja je premoženjska pravica, ki pa samo posredno (v bistvu negativno) varuje upnikovo terjatev, saj samo omejuje dolžnikovo sposobnost razpolaganja z nepremičnino (prepoveduje mu odsvojiti jo ali obremeniti), medtem ko upniku ne daje nikakršnega denarnega upravičenja ali zavarovanja terjatve (napr. zastavne pravice, pravice do prednostnega ali ločenega poplačila, vrstnega reda itd.), kar bi bilo mogoče oceniti v denarju.
ZDR člen 35, 35/1, 36a, 35, 35/1, 36a. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 17, 17/1.
trajni presežek - delavec - presežni delavec
Pri določitvi presežnih delavcev je treba upoštevati določbo 1. odst. 17. člena SKPG/97, ki določa obveznost delodajalca, da pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrsti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Delodajalec lahko pri uporabi kriterijev za razreševanje presežnih delavcev sam odloči, v kateri organizacijski enoti in na kateri ravni bo ugotavljal presežne delavce, vendar mora imeti za to ustrezno pravno podlago (npr. podjetniško kolektivno pogodbo).
Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico vložiti tožbo na opustitev uporabe firme in njen izbris iz sodnega registra. Še dodatek je tak, da bi utegnilo priti do zamenjave firme tožeče stranke s firmo tožene stranke. Višji tožbeni zahtevek (na opustitev uporabe dejavnosti tožene stranke in pravno organizacijske oblike ter na izbris teh elementov firme iz sodnega registra) pa ni utemeljen.
ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi - umik predloga - izvršilni postopek - poplačilo upnika - razsojena stvar
Dajatveni del sklepa o izvršbi pomeni odločanje o obstoju upnikove terjatve, zato ga ni mogoče šteti za izvršilno dejanje v smislu 2. odst. 76. čl. ZIZ. Tega dela sklepa pri ustavitvi izvršbe zaradi uspešno opravljenega poplačila upnika sodišče ne sme razveljaviti, saj bi s tem nenazadnje poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (12. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v konkretnem primeru pa bi bila (bivšemu) dolžniku lahko tudi odvzeta možnost ugovora pravnomočno razsojene stvari (prim. 3. odst. 43. čl. ZIZ).
Če sodišče tožbenega zahtevka ne povzame v izreku sodbe, temveč le odloči, da se zahtevek tožeče stranke zavrne, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preiskusiti, ker niti ni mogoče ugotoviti, o katerem zahtevku je bilo odločeno. Zaradi tega je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 365/2, 370, 370/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 370, 370/1. ZDR člen 29, 33, 35, 36c, 36d, 29, 33, 35, 36c, 36d. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 15, 15.
trajni presežek - ekonomski interes
Zmanjšanje konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, velike obremenitve iz naslova davkov in prispevkov od plač, konstantno veliko število odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža in negativni poslovni izid v letu 1994 in 1995, ker je imelo za posledico tudi težave pri izplačilu plač, so ekonomski razlogi, ki se štejejo za nujne operativne razloge v smislu 29. člena ZDR, zaradi katerih preneha potreba po delavcih za dalj kot šest mesecev.
stroški izvršbe - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku. V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
V 9. tč. 421. čl. ZPP je predvidena možnost obnove s pravnomočno sodbo končanega postopka, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 2. odst. 422. čl. ZPP/77 se sme tudi zaradi okoliščine iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 dovoliti obnova postopka samo, če (v konkretnem primeru) dokazov stranka ni mogla uveljavljati, preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V konkretnem primeru predlagatelja navajata, da sta uspela šele po pravnomočno zaključenem postopku poiskati svoja lastninska prednika, ki živita v Prekmurju. Današnji informacijsko podprti družbi ne more biti nobenih ovir, da ju ne bi poiskala že preje.
Sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovitev o predmetu pogodbe in njegovih lastnostih pa je dejansko vprašanje. Pravno vprašanje bi bilo eventualno, ali predmet izpolnitve ustreza predmetu pogodbe.