V sporu zaradi nedopustnosti izvršbe je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma na območju katerega je sodišče, ki vodi tak postopek.
motenje posesti - protipravnost motenja - odstranitev ograje na meji med nepremičninama - tehtanje pravic - močnejša pravica - nesporno dejstvo - protispisnost - vsebina tožbenega zahtevka - vzpostavitev prejšnjega stanja - odškodninski zahtevek v motenjski pravdi
Ne glede na pravilo, da v sporih zaradi motenja posesti ni dopustno ugotavljanje pravice do posesti, torej tudi lastninske pravice, je odločitev v konkretnem primeru odvisna ravno od tega dejstva. Če je bil lastnik podrte ograje tožnik, je treba pri presoji protipravnosti toženčevega ravnanja tehtati tožnikovo (lastninsko) pravico in pravico toženca (na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja).
Ker materiala stare ograje ni več, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Zahtevek za postavitev nove ograje ima tako odškodninsko naravo, uveljavljanje takšnih zahtevkov pa v sporu zaradi motenja posesti ni dovoljeno.
zavarovanje s predhodno odredbo – omejitev sredstev izvršbe - izdaja več predhodnih odredb
Ker je sodišče prve stopnje na upnikov predlog izdalo več predhodnih odredb, v okviru obravnave ugovora pa je presodilo, da ena izmed njih ni potrebna, je imelo glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje podlago v določbi 2. odstavka 260. člena ZIZ, da ugovoru ugodi.
ZIZ člen 107, 107/3, 268, 271, 271/2. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 131/3-1, 131/3-2, 151, 289, 289/2.
začasna odredba - obseg zavarovanja - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - rubež in prenos terjatve v izterjavo ločitvena pravica - priznanje v postopku prisilne poravnave - strošek postopka insolventnosti
Določba 268. člena ZIZ pove le, da ima sklep o zavarovanju učinek sklepa o izvršbi in ne, da je to že sklep o izvršbi, ki pomeni že predpostavko za začetek oprave izvršbe zaradi poplačila terjatve.
Kadar je vsebina začasne odredbe prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev, se uporabljajo sredstva, ki so predvidena za izvršbo terjatve nekaj opustiti ali dopustiti, zato sodišče hkrati s prepovedjo (po upnikovem predlogu) določi tudi denarno kazen za primer kršitve te prepovedi. Predlagana vsebina zavarovanja z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo presega dopusten domet sklepa o zavarovanju upnikove denarne terjatve.
odškodninska odgovornost države – presoja sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države – posredni oškodovanec – zunanji izvor nepremoženjske škode
Pri presoji sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države, je potrebno izhajati iz narave njegovega dela. Zanjo je značilna prosta dokazna presoja in neodvisnost sodnika pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja zato ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Država ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava v sodnem postopku znotraj meja danih pooblastil.
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi duševnih bolečin, ki naj bi jih tožnik trpel zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter posega v osebnostno pravico do družinskega življenja kot posledice nedopustnega odvzema svobode njegovima staršema, ni utemeljen že iz razloga, ker je tožnik glede te nepremoženjske škode ti. posredni oškodovanec oziroma ne uveljavlja nepremoženjske škode "lastnega izvora", ampak "zunanjega izvora". Tako škodno dejstvo je še upoštevni vzrok zatrjevane škode le pod predpostavkami iz 180. člena OZ.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
tožba na nedopustnost izvršbe - gradnja na tujem svetu - povezanost stavbe in zemljišča - stavbna pravica - uporaba določb ODZ
ODZ je izključil možnost pridobitve lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu, če je šlo za nedobrovernega graditelja, kakršna sta po dejanskih ugotovitvah sodišča tudi tožnica in njen zakonski partner. Oba sta namreč vedela, da je bilo zemljišča v času gradnje v lasti M.P., kar izključuje njuno dobro vero.
javna priobčitev glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – predvajanje glasbe tujih avtorjev – repertoar kolektivne organizacije - odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba prava države, v kateri je bila kršena pravica
Pravilnik o javni priobčitvi glasnbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Dokazno breme, da so se avtorji tuje glasbe, ki jo tožena stranka predvaja v svojih poslovalnicah, odpovedali nadomestilu, je na toženi stranki, ki to zatrjuje. Dejstvo, da tuje organizacije za predvajanje glasbe nadomestila ne zahtevajo, takšnega zaključka še ne omogočajo.
Izvedba dokaza z zaslišanjem priče ni bila potrebna, ker je pritožnik imel možnost, da poda substancirane navedbe o obstoju dolga, pa tega – kljub temu, da je tožnica opozorila na neprepričljivost njegovih trditev – ni storil.
Ob ugotovitvi, da je nepremičnina že obremenjena s pogodbeno prepovedjo odtujitve in obremenitve, ni verjetno, da bi drugotožencu z izdajo začasne odredbe nastala več kot neznatna škoda.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife – veljavnost pravilnika – excepcio illegalis – civilna kazen
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika iz leta 06 zavrnilo sklicujoč se na excepcio illegalis. Pravilnik 06 namreč ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti. S tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti Ustavnega sodišča.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – poseben nadzor brez privolitve – prisilna hospitalizacija – zakonske predpostavke – obstoj duševne motnje - realna nevarnost ogrožanja
Ugotovitev sodišča, da „gre pri udeležencu za sekundarne posledice Parkinsonove bolezni“ ne zadostuje. Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, namreč ukrepa prisilnega zdravljenja ne opravičuje.
veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – sposobnost razsojanja – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – dokazna stiska – dokazni standard – izvedensko mnenje – dokazna ocena – obličnost
Dokazovanje dejstva, da zapustnik v času sestave oporoke ni bil sposoben za razsojanje, je sicer res težavno, saj osebe ni mogoče pregledati. Vendar je njegovo duševno stanje mogoče ugotoviti na podlagi posrednih dokazov (zdravstvena dokumentacija, izpovedi prič, ki so bile v stiku z zapustnikom). Zato ni utemeljenih razlogov za zniževanje dokaznega standarda, ki je potreben za meritorno odločanje.
prisilna poravnava – preizkus terjatev – prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico – sodelovanje upnika pri odločanju o prisilni poravnavi – pravočasnost ugovora zoper seznam preizkušenih terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – glasovalna pravica – pravni interes za pritožbo
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da ločitvena pravica ni verjetno izkazana, ni odločilo, da je zato terjatev navadna terjatev.
Četudi vrednost zavarovanja ne dosega višine terjatve, njegove terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane, torej kot navadne terjatve, v kolikor tako ni bila prijavljena in izkazana.
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
sklep o prodaji – prodaja nepremičnin – opravljanje podjema – poslovna celota – izklicna cena – javna dražba
V obravnavani zadevi gre le za skupek nepremičnin, ne pa opravljanje podjema. Zato ni bilo podlage za uporabo 343. člena ZFPPIPP.
Izklicna cena pomeni le izhodišče. Ker se bo prodaja opravila z javno dražbo, se bo izklicna cena zagotovo višala, če obstajajo kupci za to nepremičnino, ki so jo pripravljeni kupiti. V kolikor je tako mogoče doseči višjo ceno, bo ob izbranem načinu prodaje ta tudi dosežena.
stvarna pristojnost – zveza s stečajnim postopkom – koneksnost s stečajnim postopkom – vpliv na obseg stečajne mase – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Zveza s stečajnim postopkom obstaja samo, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Spori v zvezi s stečajnim postopkom so tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077366
OZ člen 355, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – ugovor zastaranja - zastaranje storitev upravljanja – pretrganje zastaranja – upravnik večstanovanjske stavbe
Pritožnik ne navaja določno, katere od več raznovrstnih terjatev naj bi zastarale, zato podroben pritožbeni preizkus niti ni mogoč. Glede na obdobje opravljenih storitev, zajetih v računih (april 2009 in kasneje) ter glede na datum vložitve predloga za izvršbo (29. 11. 2010), ki je tek zastaranja pretrgal, terjatve niso zastarale, saj ni potekel niti najkrajši, enoletni zastaralni rok.