Dedič ni bil poučen, da mora do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje navesti vsa relevantna dejstva, saj sicer tega kasneje v pritožbi ne bo več mogel. Za prava neuke stranke pa takšna obveznost nedvomno izhaja iz 12. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku. Prekluzija ga zato ne more zadeti.
prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - višina izgubljene koristi – zamudne obresti od nečistih terjatev – ugotavljanje prikrajšanja na dan sodbe
Višina prikrajšanja denacionalizacijskega upravičenca zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja z denacionalizirano nepremičnino je ugotovljiva z najemnino, zmanjšano za stroške upravljanja. Prikrajšanje tako izkazuje neto najemnina, kajti neto zneski najemnine so tisti, ki bi v primeru upravljanja z nepremičnino povečevali premoženje upravičencev oz. njihovih pravnih naslednikov.
Tudi od terjatev za nepremoženjsko škodo, katerih obstoj in višina se ugotavlja na dan izdaje sodbe ter od premoženjske škode, odmerjene po cenah na dan sodne odločbe, oškodovancu pripadajo zamudne obresti od dne zamude dalje.
Priznanih dejstev (z izjemo, ki jo določa 1. odstavek 214. člena ZPP) ni potrebno, niti dopustno dokazovati. Takšna dejstva je sodišče dolžno vključiti tudi v podlago sodbe.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0074050
OZ člen 190. SPZ člen 106, 108. ZLDS člen 7.
varstvo lastninske pravice – solastnina – skupni deli večstanovanjske stavbe – nacionalizacija stavbe – izvzem posameznega stanovanja iz nacionalizacije – vrnitev premoženja – pravica uporabe na skupnih delih – določitev solastniških deležev – uporabnina
S tem, ko so bila posamezna stanovanja izvzeta iz nacionalizacije, so bili izvzeti tudi skupni deli in prostori v korist teh stanovanj. Tudi po tedanji ureditvi so bile pravice lastnika na delih stavbe, ki služijo stavbi kot celoti, neločljivo povezane z njegovim posameznim delom.
Ker solastniški deleži tako denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih dedičev kot lastnikov posameznih delov stavb ki so bili izvzeti iz nacionalizacije, ne na celotni stavbi ne na skupnih delih stavbe še niso določeni, je uveljavljanje obogatitvenega zahtevka zoper toženko, ki je sicer s postavljeno steno izključevala souporabo tožnikov na delu skupnega prostora (hodnika), s čimer je posegla v njihov pravni položaj, preuranjeno.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti
V primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, se dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je tudi v takšnem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. V takšnem primeru postane premoženje last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
spor o višini nadomestila - odločanje o višini nadomestila za uporabo avtorskih del – tarifa – uporaba pravilnika – civilna kazen – vrednotenje okoliščin
Pravilnik 06 ni bil sprejet po postopku, ki je bil predviden s tedaj veljavnim zakonom, saj ga je tožeča stranka sprejela enostransko, zato ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del.
Izrek civilne kazni je odvisen od presoje ravnanja tožene in ne tožeče stranke.
Na podlagi določb prvega odstavka 86. člena in 88. člena ZZK-1 odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pri tem velja načelo stroge formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče je v tem postopku odločalo o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pri odločanju pa se zemljiškoknjižno sodišče tudi ne sme ukvarjati z ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male pravice – tarifa – exceptio illegalis – repertoar kolektivne organizacije – delo tujega avtorja – odpoved materialni avtorski pravici – nevarovano avtorsko delo – dokazno breme
V Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na tožečo stranko. V njen repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Če določeno delo ni predmet varstva avstrijske ali nemške avtorske organizacije, še ne pomeni, da gre za avtorsko delo, glede katerega se je njegov avtor odpovedal materialnim avtorskim pravicam oziroma, da gre za delo, ki v slovenskem pravnem sistemu ni avtorsko varovano.
avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del – male avtorske pravice – tuji avtorji
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to ali gre za domačega ali tujega avtorja. Podlaga za takšno varstvo je v prvem in drugem odstavku 176. člena ZASP, kjer je uzakonjeno načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici. Tožena stranka ni zatrjevala, da je javnosti priobčevala ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela, ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno.
dedovanje – predmet dedovanja – nepremičnina – lastnik nepremičnine – vpis v zemljiško knjigo – pravica uporabe
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku, pri čemer glede nepremičnin velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Vprašanje, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na sporni nepremičnini, ni stvar zapuščinskega, temveč (ob odsotnosti soglasja vpletenih) morebitnega pravdnega postopka.
ZPP člen 22. Uredba Sveta ES o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb člen 2, 23. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 14, 18, 19, 19/3.
sodna pristojnost - dogovor o pristojnosti - klavzula o pristojnosti - splošni pogoji poslovanja - kontradiktornost - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - uredba sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - pogodba o mednarodni prodaji blaga - konvencija združenih narodov o pogodbah in mednarodni prodaji blaga
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi sodišče odločilo o ugovoru pristojnosti, ne da bi ga vročilo v odgovor tožeči stranki. Ker je pred odločitvijo o ugovoru razpisalo narok, je s tem poskušalo najbolj ekonomično zagotoviti načelo kontradiktornosti, saj sta na naroku pravdni stranki lahko (še dodatno, poleg tistih, že podanih v vlogah) navedli svoje trditve in ponudili dokaze.
V zvezi z uveljavljanjem ugovora o pristojnosti slovenskega sodišča se smiselno uporabljajo določbe 22. člena ZPP, ki urejajo ugovor krajevne pristojnosti. Tovrsten ugovor lahko tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo oziroma do glavne obravnave, pravočasnost navedb in dokazov v zvezi z ugovorom pa se presoja v skladu z 286. členom ZPP.
V obravnavani zadevi tretji dolžnik v ugovoru zoper sklep (s katerim je izvršilno sodišče dovolilo razširitev izvršbe na novo izvršilno sredstvo) in v predmetni pritožbi izpodbija obstoj izterjevane terjatve (tretji dolžnik se s sodno poravnavo ni zavezal kot plačnik, ampak zgolj kot subsidiarni porok), kar pa v tej fazi postopka ni več dopustno, upoštevaje ob tem že pravnomočni sklep, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo predlagano izvršbo (sklep o izvršbi z dne 30.3.2012, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 5.5.2012).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077363
ZOR člen 32. ZPP člen 3, 76, 76/1, 214, 328, 457.
sklenitev pogodbenega razmerja – sprejem ponudbe – pisna pogodba – nedovoljeno razpolaganje stranke – procesna sposobnost stranke – pisna pomota – razglasitev sodbe
Velja, da je bilo pogodbeno razmerje sklenjeno s samim sprejemom tožnikove ponudbe. Brezpredmetno je zato vse, kar pritožba navaja glede naknadno pripravljene pisne pogodbe.
Dejstvo, ali je tožnik sklenil pogodbo s toženko ali ne, na njegovo procesno sposobnost ne vpliva.
Napačno ravnanje prokurista ob podpisovanju ponudbe oziroma naknadno pripenjanje seznama podpisov etažnih lastnikov k pogodbi ne predstavlja procesne dispozicije strank.
Oceno vrednosti premoženja mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene. Za višino plačila storitev pooblaščenim ocenjevalcem vsebuje ZFPPIPP določene omejitve, ki izhajajo iz določbe 3. odstavka 354. člena. Pritožnica je v pritožbi podrobno pojasnila različne kriterije in podlage, ki bi morale biti vodilo upravitelju pri dogovoru o ceni s pooblaščenim ocenjevalcem, nato pa tudi v oporo sodišču pri izdaji soglasja za izplačilo stroškov, glede na prepoved višjih izplačil od tistih, ki jih je mogoče ugotoviti po kriterijih iz 3. odstavka 354. člena ZFPPIPP.
Prvostopenjsko sodišče v ponovnem sojenju sicer res ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu in v novem postopku lahko odloči enako kot prvič, vendar pa pri tem mora upoštevati dane napotke in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče izrecno opozorilo.
Le povzemanje navedb in stališč strank ne more nadomestiti dokazne ocene izvedenih dokazov. Posledica pomanjkljive dokazne ocene je, da izpodbijana sodba nima razlogov o (vseh) odločilnih dejstvih ter da je kršena dolžnost sodišča, da se opredeli do pravnorelevantnih navedb in stališč strank.
Stališče sodišča prve stopnje, da očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ni dokazana, ker ni neposrednega dokaza, da je tožnik (urednik) ženi pokazal ravno tisto depešo, ki mu jo je dala tožena stranka, je zmotno. Tožena stranka je kršitev dokazovala s posrednimi dokazi, ki po svoji naravi lahko tvorijo sklenjen krog indicov, na podlagi katerih je onkraj razumnega dvoma možno ugotoviti, ali je tožnik storil očitano kršitev v zvezi z neskrbno hrambo depeše. Tožniku je bilo v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano, da je neskrbno ravnal z zaupano depešo, oziroma da je nepooblaščenim pokazal vsebino članka, kar je imelo za posledico, da je drug časopis objavil članek o depeši, ki ga je napisala tožnikova soproga. Kadar časopisna hiša razpolaga s takšno listino, kakršna je bila sporna depeša in jo namerava objaviti, se v okviru minimalne lojalnosti do delodajalca, ki se lahko zahteva od vsakega zaposlenega, še posebej pa od novinarja, ki je zadolžen, da piše o tem dokumentu, utemeljeno pričakuje, da tega dokumenta ne bo pokazal drugemu časopisu oziroma novinarju drugega časopisa in s tem lastnemu časopisu onemogočil, da informacijo objavi prvi.
izpraznitev stanovanja – vrnitev individualno določene stvari - vselitev v stanovanje brez dovoljenja – vselitev v hišo brez dovoljenja
Tretja toženka se je v postopku na prvi stopnji branila pred tožničinim zahtevkom s trditvijo, da v sporni hiši biva s toženčevim soglasjem, ni pa obrazloženo prerekala tožbene trditve, da se je v hišo vselila brez tožničine vednosti in da jo uporablja brez njenega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je torej, potem ko se je v dokaznem postopku prepričalo, da je lastnica sporne nepremičnine tožnica in ne toženec, tudi tretji toženki utemeljeno naložilo izselitev in izpraznitev hiše ter njeno vrnitev tožnici. Po 92. členu SPZ namreč lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tretja toženka ni dokazala, da ima za uporabo sporne nepremičnine ustrezen pravni naslov.
obseg zapuščine – vračunanje daril v dedni delež – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica
Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Določene rešitve so se izoblikovale v sodni praksi. Tako npr. velja, da je verjetnejša pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje in pravica tistega, ki se sklicuje na zakonsko domnevo. Kadar si konkurirata vknjižba in domneva, je verjetnejša pravica, ki se opira na vknjižbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076125
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18.
padanje kamenja na odseku cestišča – odstranjevanje ovir – vzdrževalna dela na javnih cestah – redno vzdrževanje javnih cest – javna cesta
Presoja, ali je tožena stranka oziroma njen zavarovanec Cestno podjetje X odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku v posledici povoženja (zaleta) v večji kamen, ki je ležal na voznem delu cestišča ceste.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078502
OZ člen 131, 131/2. ZPP člen 2.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo z ročnim vijačnim strojem - nevarna dejavnost - posebne okoliščine - pravni standard - vezanost na trditveno podlago
Vprašanje, ali je neka stvar nevarna oziroma ali gre za opravljanje nevarne dejavnosti, je pravni standard. Sodišče in ne izvedenec, mora odločiti, ali so podane take okoliščine primera, ki narekujejo uporabo tega pravnega standarda.
Ročni vijačni stroj sam po sebi ni nevarna stvar, vijačenje z njim ni nevarna dejavnost, v predmetni zadevi pa niso podane posebne okoliščine primera, ki bi terjale poostreno (objektivno) odgovornost zavarovanca toženke.