ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2.
stroški postopka – zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Izvršitelju se odmeri plačilo za hrambo zaseženega vozila in manipulacijo upoštevajoč opredelitev mase vozila po ZMV; izvršiteljevi stroški prevoza od pisarne do skladišča pa spadajo v okvir njegovega načina poslovanja.
plačilo razlike plače – višji količnik – javni uslužbenci – načelo enako plačilo za enako delo
Dejstvo, da je tožnik občasno zamenjaval sodelavca, še ni razlog zato, da bi bil upravičen do vtoževane razlike v plači oziroma, da je bilo kršeno načelo enakega plačila za enako delo, če mu razlika ni bila izplačana. Tožnik in sodelavec sta opravljala delo vsak na svojem tipu zrakoplova, zato je potrebno zaključiti, da njuno delo ni bilo enako.
Tožnik ponovno uveljavlja odškodnino iz istega škodnega dogodka, o katerem je sodišče s sodbo že pravnomočno razsodilo, zato pogoji za ponovno odločanje o enakem zahtevku niso izpolnjeni. Pravnomočnost je procesna predpostavka in nova meritorna sodba o istem zahtevku med istima strankama ni dopustna, zato je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnica je izpolnila vse znake kršitve konkurenčne prepovedi – v času delovnega razmerja pri toženi stranki je brez (pisnega) soglasja delodajalca za svoj račun opravljala dela in sklepala posle na področju trženja medicinskih pripomočkov, kar sodi v dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka kot delodajalec in zato pomenijo ali bi lahko pomenili za toženo stranko konkurenco. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka. Konkurenčna prepoved je namreč določena že v ZDR kot ena izmed temeljnih obveznosti delavca, z njeno kršitvijo pa delavec delodajalcu lahko povzroči (poslovno) škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je po telefonu izrekel grožnje sodelavki, da bo ubil njo in njenega sodelavca. S takšnim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZASP člen 102, 102-2, 193, 193/1. ZAP Zakon o avtorski pravici (1978) člen 21, 22, 22/1, 22/6, 28, 28/2.
varstvo avtorske pravice - materialna avtorska pravica - prepoved reprodukcije in distribucije - avtor - avtorsko delo, nastalo v času trajanja delovnega razmerja
Stališče, da so bile materialne avtorske pravice skupine avtorjev gradbenih norm izključno in neomejeno prenesene na delodajalca (tožečo stranko oziroma njene pravne prednike), je zmotno. Ne držijo pritožbene navedbe, da je bila materialnopravna ureditev po ZAP enaka kakor po v času sojenja veljavnem ZASP. 2. točka 102. člena ZASP za kolektivna avtorska dela namreč določa, da so materialne avtorske pravice in druge avtorske pravice izključno in neomejeno prenesene na delodajalca, razen če ni s pogodbo določeno drugače. Navedena izjema v času nastanka obravnavanih gradbenih norm namreč še ni veljala, saj je bila zakonita cesija avtorskih pravic na delodajalca določena šele v besedilu ZASP, ki je začel veljati 29.4.1995.
pogodba o delu - neizpolnitev odložnega pogoja - načelo zakonitosti - stečaj naročnika - zapadlost terjatve
Dejstva, da se lahko tudi po zadružnih pravilih tožena stranka ukvarja z dejavnostjo prevozništva in del v gradbeništvu ter da je pogodbe z naročnikom sklepala sama in da je sama tudi izstavila račune naročniku, kažejo na to, da ni šlo za zastopanje, temveč za dve pogodbi o delu.
Neizpolnitev odložnega pogoja po tistem, ko je ena stranka že izpolnila, ne more pomeniti, da drugi stranki ni treba izpolniti, ampak je potrebno šteti, da pogoj ni bil dogovorjen, in uporabiti splošno pravilo o roku izpolnitve obveznosti iz 289. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
ZDR člen 72. ZDoh-2 člen 36, 44. ZDR člen 109. ZPSV člen 3, 3/3.
odpravnina – poslovodna oseba – davki – prispevki - obračun davka in prispevkov
Tožbeni zahtevek s katerim tožnica (članica uprave) zahteva razliko odpravnine, izračunano ob upoštevanju 5-kratnika bruto plače, je neutemeljen, ker 23. člen pogodbe o zaposlitvi jasno določa, da tožnici pripada odpravnina v višini 5-kratnika povprečne izplačane neto mesečne plače v zadnjih treh mesecih.
Od prejemkov, kot je npr. odškodnina zaradi nekrivdne predčasne razrešitve z vodilnega delovnega mesta, se plačuje tako dohodnina kot tudi prispevki za socialno varnost, kar izhaja iz določbo ZDoh-2 ter ZPSV.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 299/7, 310, 310/3.
izločitvena pravica – pravočasnost prijave izločitvene pravice - prodaja premoženja - nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Pravočasna je le prijava izločitvene pravice v roku iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIP. Zato je določba tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP o nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, treba glede pravočasnosti prijave izločitvene pravice razumeti le v povezavi s prvim odstavkom 299. člena ZFPPIPP.
alkoholizem – odvisnost od alkohola – poslovna sposobnost – popoln odvzem poslovne sposobnosti
Kadar duševna bolezen in odvisnost od alkohola pripeljeta do okvare možganov, zaradi katere prihaja do motenj v kondiciji, načrtovanju in presojanju situacije, je na mestu popoln odvzem poslovne sposobnosti, saj tak človek ni sposoben sam skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi.
nepopolna tožba – rok za dopolnitev tožbe – sodni rok – podaljšljiv rok – rok za odgovor na tožbo – zakonski rok
Roka za odgovor na tožbo in roka, ki ga določi sodišče za popravo tožbe ni mogoče primerjati. V primeru roka za odgovor na tožbo gre za prekluziven (zakonski) rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Razumljivo je, da je ta rok daljši, glede na to, da bi moral imeti tožnik vse potrebno v zvezi s popravo tožbe (glede na to, da je pred tem vložil predlog za izdajo sklepa o izvršbi) že pripravljeno, tožena stranka pa je s prejemom tožbe in šele prvič seznanjena z zadevo. Zato je bil rok 15 dni, ki ga je tožeči stranki za popravo tožbe določilo sodišče, primeren.
Odgovornost za škodo zaradi strokovne napake je poslovna, odgovornost za škodo zaradi nedopustnega posega v telesno integriteto pa neposlovna.
Za škodo, ki jo povzročijo zdravstveni delavci pri svojem delu, odgovarja zdravstvena ustanova (in zanjo zavarovalnica, pri kateri je zavarovana njena odgovornost), razen če dokaže, da so ravnali tako, kot je bilo treba. Ker gre za poklicno dejavnost, se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka.
Če se uresničijo tista tveganja, na katera bi moral biti pacient opozorjen, pa ni bil, tožena stranka za svojega zavarovanca oškodovancu odgovarja zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti. Če pa se skozi zdravljenje realizirajo riziki, ki z zdravljenjem niso povezani, oškodovanec s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva o storjeni strokovni napaki – zdravljenju v nasprotju s pravili stroke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076125
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18.
padanje kamenja na odseku cestišča – odstranjevanje ovir – vzdrževalna dela na javnih cestah – redno vzdrževanje javnih cest – javna cesta
Presoja, ali je tožena stranka oziroma njen zavarovanec Cestno podjetje X odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku v posledici povoženja (zaleta) v večji kamen, ki je ležal na voznem delu cestišča ceste.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078502
OZ člen 131, 131/2. ZPP člen 2.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo z ročnim vijačnim strojem - nevarna dejavnost - posebne okoliščine - pravni standard - vezanost na trditveno podlago
Vprašanje, ali je neka stvar nevarna oziroma ali gre za opravljanje nevarne dejavnosti, je pravni standard. Sodišče in ne izvedenec, mora odločiti, ali so podane take okoliščine primera, ki narekujejo uporabo tega pravnega standarda.
Ročni vijačni stroj sam po sebi ni nevarna stvar, vijačenje z njim ni nevarna dejavnost, v predmetni zadevi pa niso podane posebne okoliščine primera, ki bi terjale poostreno (objektivno) odgovornost zavarovanca toženke.
V obravnavani zadevi tretji dolžnik v ugovoru zoper sklep (s katerim je izvršilno sodišče dovolilo razširitev izvršbe na novo izvršilno sredstvo) in v predmetni pritožbi izpodbija obstoj izterjevane terjatve (tretji dolžnik se s sodno poravnavo ni zavezal kot plačnik, ampak zgolj kot subsidiarni porok), kar pa v tej fazi postopka ni več dopustno, upoštevaje ob tem že pravnomočni sklep, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo predlagano izvršbo (sklep o izvršbi z dne 30.3.2012, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 5.5.2012).
obseg zapuščine – vračunanje daril v dedni delež – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica
Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Določene rešitve so se izoblikovale v sodni praksi. Tako npr. velja, da je verjetnejša pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje in pravica tistega, ki se sklicuje na zakonsko domnevo. Kadar si konkurirata vknjižba in domneva, je verjetnejša pravica, ki se opira na vknjižbo.
Predhodna odredba je le eno od v ZIZ predvidenih sredstev zavarovanja, katerih namen je zagotoviti možnost izvedbe bodoče izvršbe denarne terjatve. Ker je ista terjatev tožeče stranke že zavarovana z drugim sredstvom zavarovanja in sicer z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so podani pogoji za prenehanje že izdane predhodne odredbe po določbi 2. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ
pravica do združevanja - članstvo v lovski družini
Ustavno zagotovljene pravice do združevanja ni mogoče omejevati z neizpolnitvijo formalnih pogojev v postopku včlanjevanja, če ni nedvoumno izkazano, da je bil prosilec z zahtevanimi formalnostmi (dolžnostjo posredovanja podatkov) seznanjen. Pri presoji izpolnjevanja pogojev za sprejem v članstvo lovske družine je treba upoštevati pogoje, predpisane v pravilih lovske družine, ki so veljala v času odločanja o prošnji za sprejem, ker sta udeleženca civilnega razmerja (včlanjevanja v lovsko družino) svojo voljo oblikovala in ravnala upoštevajoč medsebojne pravice in obveznosti ter pravne posledice, predpisane v teh pravilih.