Sodišče mora pri oceni dokazov tehtati tudi morebitne nasprotujoče si interese strank in upoštevati, da se dolžnik v tej fazi postopka do upnikovih trditev in dokazov nima možnosti opredeliti, kadar pa dokazi očitno kažejo na to, pa upoštevati tudi, da bi v primeru, da bi predlogu za začasno odredbo ugodilo, odločitev lahko nesorazmerno posegla v dolžnikov pravni položaj.
V zvezi z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak se je sodišče prve stopnje pravilno postavilo na stališče, da unovčitev bančne garancije ni pogojena z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak.
ZPP člen 111. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 71, 71/1, 71/2, 120, 120/2.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – prenehanje zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – štetje rokov
Po prvem odstavku 71. člena ZZK-1 preneha zaznamba vrstnega reda veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo, kar celo ne glede na posebna pravila o štetju rokov pomeni, da vpis, ki je bil predlagan 10.1.2013 ob 15.03.52 uri ni bil predlagan po izteku enoletnega roka. Za odločitev v zadevi pa je po oceni pritožbenega sodišča potrebno upoštevati tudi 111. člen ZPP, za kar je podlaga v drugem odstavku 120. člena ZZK-1 in v 37. členu ZNP. ZZK-1 namreč posebnih določb o štetju rokov nima, v tretjem odstavku 111. člena ZPP pa je določeno, da se roki, ki so določeni po letih, končajo s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, v obravnavanem primeru torej z iztekom dne 10.1.2013.
dopustnost pritožbe – upravitelj – procesna legitimacija za pritožbo
Zakon stečajnemu upravitelju ne daje izrecne procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu, kar glede na drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP pomeni, da nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
Ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na prerekani del terjatve tožeče stranke, torej na zamudne obresti, ki jih stečajni upravitelj upniku ni priznal pri preizkusu terjatev v stečaju, v izpodbijanem sklepu predstavlja pravdni postopek v celoti. Ker tožeča stranka v umiku tožbe ni navedla, da je tožbo umaknila takoj potem, ko je bil zahtevek izpolnjen, je tožena stranka upravičena do povračila stroškov pravdnega postopka.
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ni relevantno in se v tem postopku ne presoja.
odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – pravočasnost ugovora – dopolnitev ugovora z novimi navedbami - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje poslovne goljufije
Iz upnikove vloge z dne 29.4.2013 je razvidno, da upnik takrat ni vložil novega ugovora, temveč je sodišču v zvezi s svojim ugovorom z dne 16.11.2011 in sklepom sodišča z dne 19.12.2011 le sporočil, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Ta upnikova vloga tako ne predstavlja ugovora zoper odpust obveznosti, sodišče prve stopnje pa o ugovoru z dne 16.11.2011 v delu, ki se nanaša na obstoj ovire, sploh še ni odločilo, saj se o tem ni izreklo v izreku sklepa.
OZ člen 86, 86/1. ZDR člen 12, 13, 18, 18/1. ZGD člen 35, 35/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, ki jo je v imenu tožene stranke sklenila prokuristka. Prokuristka je imela vsa pooblastila za sklenitev te pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga sam podpis te pogodbe oziroma njena sklenitev, kljub temu, da pogodb o zaposlitvi od leta 1995 ni sklepala in kljub temu, da pri toženi stranki ni bila več zaposlena, ni zloraba položaja. Zloraba položaja bi bila podana šele v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi podpisana in sklenjena le fiktivno in ne z namenom opravljanja dela, da je bila torej sklenjena zgolj z namenom prijave toženca v zavarovanje, tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in se do tega tudi ni opredelilo.
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
postopek osebnega stečaja – založitev predujma – predlog za začetek stečajnega postopka – podaljšanje roka za dopolnitev predloga – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – pojasnilna dolžnost sodišča
Za postopek osebnega stečaja se uporabljajo tudi določila 3., 4. in 5. odstavka 233. člena ZFPPIPP. Iz teh določil je jasno razvidno, da je rok 15 dni za dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka zakonski rok, ki ni podaljšljiv, ne pa sodni rok, ki bi ga sodišče smelo podaljšati. Dolžnik tudi ni vložil predloga za začetek postopka na zapisnik pri sodišču, temveč je ta predlog vložil po odvetniku po elektronski poti. V teh primerih pa ne obstaja pojasnilna dolžnost sodišča v smislu 383.a člena ZFPPIPP.
preizkus terjatev – nadomestilo za preizkus terjatev – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica
Stečajnega postopka ni mogoče končati, dokler niso izločitvenim upnikom izročeni predmeti, ki so v posesti stečajnega dolžnika, zaradi česar niso del stečajne mase. Tudi v takih primerih, ko se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, mora upravitelj opraviti vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu z ZFPPIPP.
Sodišče je dolžno zahtevati od stranke, pri kateri se dokazno gradivo nahaja, naj dokazno gradivo (listino) v primernem roku predloži. Toženka se je sicer branila, da s podatki o predlaganih pričah ne razpolaga, vendar se sodišče do navedenega ni niti opredelilo niti izvedlo dokazov za ugotovitev tega dejstva.
Pravnomočnih sklepov ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče nadomestiti z novo odločbo, s katero bi se odpravila, razveljavila ali spremenila prejšnja odločba, in tudi če bi bila pravnomočna odločba napačna in tako nezakonita, ima takšna pravnomočna odločba pravni učinek vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076140
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o finančnem najemu – pravno odločilna dejstva
Pravicam tožeče stranke iz pogodbe o finančnem najemu in višini terjatve toženec ni oporekal. Na teh ugotovitvah temelječa prvostopenjska odločitev je razumljivo in preverljivo obrazložena.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev stečajne mase – znesek unovčene stečajne mase
Nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneska, ki ga predstavlja unovčena stečajna masa.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 116, 117, 118, 118-4, 121. ZPP člen 243.
razrešitev upravitelja – položaj upravitelja – položaj izvedenca – imenovanje upravitelja – pravnoorganizacijska oblika – delovna (ne)zmožnost
Izbira pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja dejavnost in posledično stanje, v kateri se je ta pravna osebna znašla, v tem postopku ni upoštevna okoliščina.
V skladu s prvim v zvezi z drugim odstavkom 278. člena ZFPPIPP nastanejo pravne posledice uspešno izpodbitega pravnega dejanja stečajnega dolžnika takrat, ko postane sodba, po kateri je toženec dolžan tožniku vrniti kar je prejel na podlagi pravnega dejanja, ki je bilo izpodbito, pravnomočna. Zaradi tega tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti kot so ji bile prisojene (in zahtevane), temveč le od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Prostovoljni rok (paricijski rok) začne teči od pravnomočnosti takšne sodbe, saj bo tožena stranka glede na omenjeno specialno zakonsko določbo (278. člena ZFPPIPP) šele takrat prišla v zamudo (prvi odstavek 299. člena OZ).
Da bi toženec pri primopredaji poslov ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, bi svojo naslednico na položaju poslovodje pravnega prednika tožeče stranke moral opozoriti na obstoj dogovora z dne 06.12.2006 in pojasniti njegove posledice.
ZPP člen 325, 327. ZPIZ člen 124. ZPIZ-1 člen 94, 390, 397. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/2, 82/3.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja
Tožnik je pri tožencu v času veljavnosti ZPIZ-1 uveljavljal pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu po ZPIZ/92, ki je ZPIZ-1 ne ureja več, kar je toženec z izpodbijano odločbo zavrnil. Ker toženec o nadomestilu za invalidnost po ZPIZ-1 ni odločal, je sodišče izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo tožencu, da odloči o nadomestilu za invalidnost.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – pravnomočna odločitev – res iudicata
Zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bilo o predlogu toženca za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, je pravilen in zakonit.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – resna nevarnost – prisilna hospitalizacija
Poleg obstoja duševne bolezni mora biti vedno izkazana tudi „resna nevarnost“, ki jo bolni predstavlja sebi ali drugim. Pravni standard resna nevarnost je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard. Za izpolnitev pogoja zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanj ali za okolico. Ugotovljene morajo biti konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.