Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.
ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.
Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen1, 2. ZKolP člen 5. ZDR člen 49.
Določbe KPPN določajo ugodnejšo odmero letnega dopusta za tožnico kot določbe KPČIZKD in PKP. Glede na navedeno je v konkretnem primeru ob upoštevanju pogodbe o zaposlitvi, 49. člena ZDR in načela hierarhije kolektivnih pogodb (ki je določen s 5. členom ZKolP,) utemeljena uporaba KPPN.
ZPP člen 154, 163. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 19.
pravdni stroški – stroški potrebni za pravdo – uspeh v pravdi – stroški prihodov na obravnave – pripombe na izvedeniško mnenje – strošek kilometrine
Sodišče o povrnitvi stroškov odloči zgolj na določeno zahtevo stranke in ne samostojno.
Tožnik zaradi invalidnosti ne more potovati z javnimi prevoznimi sredstvi, kar predstavlja opravičen razlog, ki omogoča povrnitev stroškov za vožnjo z osebnim avtomobilom.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovira za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje goljufije
Upnika v času vložitve ugovora pravnomočne obsodbe še nista mogla ugovarjati kot ugovorni razlog iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, takega ugovora nista vložila niti po obsodbi, kar velja tudi za upraviteljico (!), a je v tem postopku to dejstvo upoštevno tudi v okviru ugovornega razloga iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
Iz opisa kaznivega dejanja samega izhaja, da je dolžnica oba upnika spravila v zmoto glede njenega premoženjskega stanja, jima prikrivala zadolženost, kar ustreza vsebini ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
ZST-1 člen 11, 11/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko in finančno stanje stranke – pritožbene novote
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks višje sodišče pritožbenih trditev tožeče stranke ni upoštevalo, saj tožeča stranka teh trditev v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila in predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto.
ZPP člen 141. ZFPPIPP člen 292. Sodni red 74, 74/5.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročanje – obstoj predalčnika – uvodni razgovor s stečajnim dolžnikom – seznanitev z začetkom stečajnega postopka
Niti s fotografijami niti z ogledom ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik imel hišni predalčnik v času vročanja sklepa o začetku stečajnega postopka. Odločilno pa je stanje v času vročanja, ne pa sedanje stanje.
OZ člen 86, 86/1. ZDR člen 12, 13, 18, 18/1. ZGD člen 35, 35/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, ki jo je v imenu tožene stranke sklenila prokuristka. Prokuristka je imela vsa pooblastila za sklenitev te pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga sam podpis te pogodbe oziroma njena sklenitev, kljub temu, da pogodb o zaposlitvi od leta 1995 ni sklepala in kljub temu, da pri toženi stranki ni bila več zaposlena, ni zloraba položaja. Zloraba položaja bi bila podana šele v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi podpisana in sklenjena le fiktivno in ne z namenom opravljanja dela, da je bila torej sklenjena zgolj z namenom prijave toženca v zavarovanje, tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in se do tega tudi ni opredelilo.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev stečajne mase – znesek unovčene stečajne mase
Nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneska, ki ga predstavlja unovčena stečajna masa.
osebni stečaj - odpust obveznosti -ugovor upnika - pogoji za odpust obveznosti - poročilo o stanju premoženja - solastninska pravica na nepremičnini
V tej zadevi je odločilno, da se je dolžnik glede na v citirani tožbi podane navedbe štel za (so)lastnika nepremičnine. Zato bi to moral tudi navesti v poročilu o stanju svojega premoženja.
Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na podatke zemljiške knjige, saj v tožbi zatrjuje, da je solastninsko pravico pridobil na originaren način, to je na podlagi samega zakona, kar pomeni, da vknjižba v zemljiško knjigo ni odločilno dejstvo.
Dvom, da bo (katerakoli) tožena stranka iz pravdnega postopka po zaključku postopka sposobna plačati dosojeno terjatev, vedno obstaja, tak dvom pa ne izkazuje nevarnosti v smislu 1. odstavka 257. člena ZIZ. Nevarnost mora biti konkretizirana.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 116, 117, 118, 118-4, 121. ZPP člen 243.
razrešitev upravitelja – položaj upravitelja – položaj izvedenca – imenovanje upravitelja – pravnoorganizacijska oblika – delovna (ne)zmožnost
Izbira pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja dejavnost in posledično stanje, v kateri se je ta pravna osebna znašla, v tem postopku ni upoštevna okoliščina.
Sodišče mora pri oceni dokazov tehtati tudi morebitne nasprotujoče si interese strank in upoštevati, da se dolžnik v tej fazi postopka do upnikovih trditev in dokazov nima možnosti opredeliti, kadar pa dokazi očitno kažejo na to, pa upoštevati tudi, da bi v primeru, da bi predlogu za začasno odredbo ugodilo, odločitev lahko nesorazmerno posegla v dolžnikov pravni položaj.
V zvezi z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak se je sodišče prve stopnje pravilno postavilo na stališče, da unovčitev bančne garancije ni pogojena z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak.
predračun stroškov – dolžnosti stečajnega upravitelja – prodaja premoženja – pravica do nagrade
Stečajni postopek se ne vodi zaradi koristi dolžnika, temveč zaradi koristi upnikov (njihovega čim večjega poplačila), za dosego tega cilja pa mora upravitelj storiti vse, kar je v njegovi moči, da najde in „obrani“ vse premoženje, ki spada v stečajno maso. S tem, ko ne bi poskrbel za prodajo premoženja, bi kršil svoje obveznosti, ne pa s prodajo premoženja. Delo mora opraviti, zakon pa določa, da mu za opravljeno delo pripada nagrada oziroma nadomestilo.
preizkus terjatev – nadomestilo za preizkus terjatev – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica
Stečajnega postopka ni mogoče končati, dokler niso izločitvenim upnikom izročeni predmeti, ki so v posesti stečajnega dolžnika, zaradi česar niso del stečajne mase. Tudi v takih primerih, ko se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, mora upravitelj opraviti vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu z ZFPPIPP.
ZPP člen 111. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 71, 71/1, 71/2, 120, 120/2.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – prenehanje zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – štetje rokov
Po prvem odstavku 71. člena ZZK-1 preneha zaznamba vrstnega reda veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo, kar celo ne glede na posebna pravila o štetju rokov pomeni, da vpis, ki je bil predlagan 10.1.2013 ob 15.03.52 uri ni bil predlagan po izteku enoletnega roka. Za odločitev v zadevi pa je po oceni pritožbenega sodišča potrebno upoštevati tudi 111. člen ZPP, za kar je podlaga v drugem odstavku 120. člena ZZK-1 in v 37. členu ZNP. ZZK-1 namreč posebnih določb o štetju rokov nima, v tretjem odstavku 111. člena ZPP pa je določeno, da se roki, ki so določeni po letih, končajo s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, v obravnavanem primeru torej z iztekom dne 10.1.2013.
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
postopek osebnega stečaja – založitev predujma – predlog za začetek stečajnega postopka – podaljšanje roka za dopolnitev predloga – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – pojasnilna dolžnost sodišča
Za postopek osebnega stečaja se uporabljajo tudi določila 3., 4. in 5. odstavka 233. člena ZFPPIPP. Iz teh določil je jasno razvidno, da je rok 15 dni za dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka zakonski rok, ki ni podaljšljiv, ne pa sodni rok, ki bi ga sodišče smelo podaljšati. Dolžnik tudi ni vložil predloga za začetek postopka na zapisnik pri sodišču, temveč je ta predlog vložil po odvetniku po elektronski poti. V teh primerih pa ne obstaja pojasnilna dolžnost sodišča v smislu 383.a člena ZFPPIPP.