• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 50
  • >
  • >>
  • 61.
    VSRS Sklep II Ips 149/2018
    22.11.2018
    DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC - STVARNO PRAVO
    VS00017714
    ZIKS člen 145a. ZDen člen 2, 16, 16/2, 18, 18/1, 19, 19/1-1, 32, 32/1, 32/2, 88. ZVEtL-1 člen 7, 42, 43. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000) člen 4, 5, 8. ZSZ člen 2.
    zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - stavbna zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - vrtec
    Ovire za vračilo v naravi predstavljajo izjemo od splošnega načela ZDen, da se upravičencem podržavljeno premoženje primarno vrača v naravi. Le če to ni mogoče zaradi ovir po ZDen ali drugem zakonu, upravičencem pripada odškodnina. Zato mora obstoj ovir dokazati tisti, ki se nanje sklicuje.
  • 62.
    VSRS Sodba II Ips 177/2017
    25.10.2018
    DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VS00016877
    SZ člen 115, 117, 117/2, 123. ZDen člen 60, 60/1, 88. OZ člen 5, 336, 336/1. URS člen 2, 23.
    privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - stanovanjska pravica - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - rok za sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - ovira za odločanje - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - pravnomočno končan denacionalizacijski postopek - zastaranje - splošni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
    Pravila o zastaranju je treba razlagati glede na okoliščine posameznega primera, tako da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo onemogočeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.

    V konkretnem primeru tožeča stranka ni bila stranka denacionalizacijskega postopka in z njegovim zaključkom (vse do leta 2013) ni bila seznanjena, kar pomeni da ni vedela kdaj naj bi terjatev tožeče stranke zapadla (torej kdaj se je iztekel rok, v katerem bi ta morala odločiti). Na drugi strani je pomembna tudi ugotovitev, da je imela tožena stranka, po samem zakonu dolžnost (na njeno zahtevo) stanovanje prodati osebi, ki je na dan uveljavitve SZ na stanovanju imela stanovanjsko pravico. Takšna obveznost je v primeru začetka denacionalizacijskega postopka "mirovala". A je sama po sebi "oživela", če je bil denacionalizacijski postopek končan na način, da nepremičnina upravičencu ni bila vrnjena v naravi.

    Tožena stranka, kot zavezanka v postopku denacionalizacije in s tem stranka tega postopka, se je dejstva, da je ta zaključen, nedvomno morala zavedati. Njeno ravnaje, ko o zahtevi tožeče stranke vseeno ni odločila, ampak je nasprotno (neupravičeno) čakala, da bo k temu pozvana (ter hkrati več let ohranjala v veljavi najemno razmerje), je tako najmanj neskrbno in neskladno z načelom vestnosti in poštenja. Tožeči stranki namreč občine k odločitvi ni bilo treba pozivati. Svoji obveznosti je zadostila že s tem, ko je leta 1993 podala zahtevo za odkup stanovanja.
  • 63.
    VSRS Sklep II Ips 8/2017
    20.9.2018
    DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE
    VS00016540
    ZPVAS člen 4, 8, 8/5, 8/6. ZPVAS-C člen 2. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1.
    podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - Odlok AVNOJ - vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev premoženja imetniku premoženjske pravice - agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija
    Agrarne skupnosti so premoženjske skupnosti, zato bi bila njihova ponovna vzpostavitev brez vračila premoženja brez smisla (četudi teoretično sicer mogoča). Ni videti razloga, zakaj bi se šesti odstavek 8. člena ZPVAS nanašal le na situacije, ki bi bile v praksi prej izjema kot pravilo, to je na situacije, ko bi (najmanj trije) upravičenci iz 4. člena ZPVAS (nekdanji člani, njihovi dediči ali pravni nasledniki), sklenili sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti brez lastnega namena zahtevati vračilo podržavljenega premoženja, a morda v pričakovanju, da bodo vračilo premoženja morebiti zahtevali kasneje včlanjeni upravičenci, nazadnje pa tudi slednji tega ne bi storili. Agrarna skupnost bi v tem primeru ostala mrtva črka na papirju - enako, kot če sploh ne bi bila ustanovljena - pravne posledice pa bi bile brez utemeljenega razloga različne. Če ne bi bila ustanovljena, bi se namreč za vračanje lastninske pravice glede nepremičnin uporabljal ZDen in če vračila (v rokih po ZDen) nihče ne bi zahteval, bi lastninsko stanje ostalo nespremenjeno. Če pa bi bila ustanovljena, a po ZPVAS nihče ne bi zahteval vračila premoženja, bi lastninsko pravico pridobila občina. Zato je treba pritrditi revizijski tezi, da je bil zakonodajalčev namen pri sprejemanju novele ZPVAS-C tak, da se premoženje prenese v last občine ne glede na to, ali je bila agrarna skupnost pred tem ponovno vzpostavljena ali ne.
  • 64.
    VSRS Sklep II DoR 243/2018
    13.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
    VS00017802
    ZDen člen 73. ZPP člen 286.
    dopuščena revizija - nepravdni postopek - določitev odškodnine - upravičenec do denarne odškodnine - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - vrnitev nepremičnine v postopku denacionalizacije - odplačna pridobitev nepremičnine - pravni naslednik - univerzalno pravno nasledstvo - nova družba - prenos premoženja - statusna sprememba - prenos poslovanja družbe
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - o materialnopravni pravilnosti odločitve, da predlagateljica ni pravna naslednica Narodne banke FLRJ in

    - pravilnosti stališča glede uporabe procesnih določb o prekluziji v predlagalnih nepravdnih postopkih za določitev odškodnine.
  • 65.
    VSRS Sklep II Ips 302/2017
    9.8.2018
    DENACIONALIZACIJA
    VS00014034
    Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 8, 8/1, 38, 46. ZPP člen 339, 339/2-8, 362, 362/1. ZNP člen 37. ZDen člen 2, 3, 4.
    odškodnina zaradi razlastitve - nacionalizacija stavbnega zemljišča - denacionalizacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja
    Sodišče druge stopnje je pojasnilo, zakaj določitev odškodnine po ZNNZ ni utemeljena, postopek po ZDen pa obrazložilo kot tisto možnost, ki bi jo moral predlagatelj izbrati, da bi bilo lahko njegovemu predlogu za določitev odškodnine ugodeno.
  • 66.
    VSRS Sklep II Ips 300/2017
    26.7.2018
    DENACIONALIZACIJA
    VS00014033
    Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2. ZDen člen 64, 64/1.
    vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravna podlaga - Odlok AVNOJ - državljanstvo pravnega naslednika - zavrnitev predloga
    V sodni in ustavosodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.
  • 67.
    VSRS Sklep II Ips 83/2018
    19.7.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VS00014930
    ZDen člen 26, 72. ZDen-B člen 24, 26. ZIKS člen 145, 145b, 145b/4, 145c.
    zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavitev kazenske sodbe - povojni procesi - pasivna legitimacija občine - zavezanec za plačilo odškodnine - sklepčnost tožbe - odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - pravočasnost tožbe
    Odškodninskih zahtevkov zaradi zmanjšanja vrednosti premoženja po zaplembi ni bilo treba podati hkrati z vrnitvenimi zahtevki, ampak je bila (ne glede na to, ali so bili postopki že zaključeni ali ne) možnost njihove uveljavitve omejena le z objektivnim rokom, ki je začel teči po uveljavitvi novele ZDen-B.

    Odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen je akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi. Gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) takšne odškodnine je tako lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine.
  • 68.
    VSRS Sodba II Ips 264/2017
    24.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - DENACIONALIZACIJA
    VS00012710
    ZDen člen 72, 72/2. ZDavP-2 člen 12, 12/4, 59, 59/1, 325, 325/1, 325/4, 325/5. ZDoh-2 člen 125, 125/3. OZ člen 280, 280/1. ZPP člen 7, 212.
    denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - stroški upravljanja premoženja - hipotetična najemnina - razpravno načelo - preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - davki - davčna obveznost - davčni odtegljaj - davčnopravna obravnava nadomestila zaradi nemožnosti uporabe premoženja - izrek sodne odločbe - časovne meje pravnomočnosti - nominalna višina obresti
    Dostavek v izreku, da mora toženec od prisojenega zneska obračunati in plačati davek ter tožniku izplačati neto znesek, predstavlja konkretizacijo zakonske obveznosti toženke, ki nastane šele po pravnomočnosti pravdnega postopka, zato lahko predstavlja le dodatno opozorilo tožencu, da izvrši zakonsko obveznost obračuna in plačila davka. Zaradi svoje pojasnilne narave sodi v obrazložitev sodne odločbe, kadar bo sodišče prisojalo denarne zneske, ki so po davčni zakonodaji predmet obdavčitve. V izrek sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov in v katerem mora sodišče odločiti o postavljenih tožbenih zahtevkih in v njihovih mejah, pa takšen dostavek ne sodi.
  • 69.
    VSRS Sodba X Ips 240/2016
    23.5.2018
    DENACIONALIZACIJA
    VS00013954
    ZDen člen 10, 10/2.
    dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - možnost pridobitve odškodnine od druge države - odločba Ustavnega sodišča - izključitveni razlog - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
    Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Torej je treba ugotavljati tudi, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisov prejšnji lastnik sploh lahko uveljavljal odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno.

    Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. Pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
  • 70.
    VSRS Sklep II DoR 55/2018
    12.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - SODNE TAKSE
    VS00011879
    ZPP člen 195, 196, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZST-1 člen 14.
    predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - ničnost - sosporništvo - formalno sosporništvo - materialno sosporništvo - nujno sosporništvo - sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks
    Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

    Nujni sosporniki štejejo za enotno pravdno stranko (kot da bi vlogo vložila ena sama stranka) in jih ni mogoče, za potrebe odmere sodna takse, obravnavati ločeno.
  • 71.
    VSRS Sklep II Ips 224/2017
    26.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS00012816
    ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 95, 9572, 196, 197. ZOR člen 352, 352/2.
    enotno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj enotnih sospornikov - dovoljenost revizije - denacionalizacija - denacionalizacija v obliki odškodnine - obveznice slovenske odškodninske družbe - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - višina odškodnine - določljivost terjatev - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča
    Aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika učinkuje v korist vseh sospornikov. Drži, da je rezultat takšnega enotnega obravnavanja sospornikov, lahko samo enaka (enotna) meritorna odločba za vse enotne sospornike. Vendar pa to ne pomeni, da se prav tako enotno (za vse sospornike enako) obravnava obstoj procesnih predpostavk, vezanih na stranke. Te se presojajo za vsakega sospornika posebej, morebiten njihov neobstoj pri posameznem sosporniku pa pomeni nedopustnost opravljenega pravdnega dejanja tega posameznega sospornika.

    Dokler odškodnina tožnikom v denacionalizacijskem postopku ni bila določena, niso mogli zanesljivo ugotoviti pravega obsega škode. Četudi ni bilo realno pričakovanje, da bodo v tekočem denacionalizacijskem postopku tožniki prejeli nepremičnine v naravi ali odškodnino v drugačni višini, kot je predpisana z metodologijo vrednotenja nacionaliziranega premoženja, je škodo kot razliko med vrednostjo premoženja, ki bi ga prejeli, če bi jim bilo vrnjeno v naravi, in višino odškodnine, priznane v denacionalizacijskem postopku, mogoče po višini ugotoviti šele potem, ko jim je ta odškodnina priznana.
  • 72.
    VSRS Sklep II Ips 288/2017
    15.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00012312
    ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - subjektivna kumulacija zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
    V sodni praksi je ustaljeno stališče, da velja pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, na katerega se sklicujeta revidenta, le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker se tako dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je revizijsko sodišče revizijo, ki ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).
  • 73.
    VSRS Sodba II Ips 253/2017, II Ips 337/2017
    15.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS00012186
    ZDen člen 72, 72/2. ZOdvT člen 8. URS člen 2, 22.
    nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - odškodninski zahtevek - sui generis zahtevek - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec - javni sklad - višina prikrajšanja - odstop od sodne prakse - enotna sodna praksa - višina odškodnine - stroški upravljanja
    Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je javnopravni subjekt, ki je nastopal v vlogi denacionalizacijskega zavezanca; ta naloga mu je bila podeljena z zakonom in sedaj mora denacionalizacijskemu upravičencu plačati le tisto, kar mu na podlagi ustaljene razlage drugega odstavka 72. člen ZDen pripada zato, da bo njegov položaj tak, kot bi bil, če bi dobil premoženje vrnjeno že z uveljavitvijo ZDen.
  • 74.
    VSRS Sklep II Ips 217/2017
    15.3.2018
    DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00011362
    ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 206. SZ člen 117.
    denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - res extra commercio - ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - povrnitev premoženjske škode - deliktna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - ravnanje tretjega - vzrok za nastanek škodne posledice - pogoj za nastanek škodne posledice - teorija naravne vzročnosti - dolžna skrbnost - teorija ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - pretrganje vzročne zveze
    Prav protipravno ravnanje prve toženke - prodaja stanovanja v nasprotju z 88. členom ZDen - je "izvirni greh", saj je bila ona denacionalizacijska zavezanka. Sporno stanovanje je bilo po zakonski določbi izvzeto iz pravnega prometa, zato lastništva nad njim ni mogla veljavno prenesti na drugega toženca. Ker je s slednjim kljub temu sklenila kupoprodajno pogodbo, je pri nadaljnjih udeležencih pravnega prometa ustvarila prepričanje, da je s stanovanjem mogoče razpolagati, da torej ni predmet denacionalizacije.

    Ni bistven namen, s katerim je prva toženka razpolagala s stanovanjem, bistvena je predvidljivost (adekvatnost) posledic njenega ravnanja. S tem, ko je z drugim tožencem sklenila kupoprodajno pogodbo za stanovanje, je mogla in morala predvideti in pričakovati, da se bo drugi toženec po sklenitvi pogodbe obnašal kot lastnik stanovanja. Eno od temeljnih upravičenj, ki jih lastniku nudi lastninska pravica, pa je prav pravica razpolaganja s stvarjo. Prva toženka je tako mogla in morala predvideti in pričakovati, da bo drugi toženec s tem stanovanjem pravno razpolagal.

    Če je namen določbe 88. člena ZDen v ožjem smislu v varstvu denacionalizacijskih upravičencev, pa je v širšem smislu njen ratio v preprečitvi morebitne škode za udeležence takega pravnega prometa in negotovosti usode pravnih razmerij, povezanih s temi nepremičninami.
  • 75.
    VSRS Sklep II Ips 283/2017
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
    VS00018096
    ZDen člen 44. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 11, 12.
    zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija - denacionalizacijski postopek - podjetje - pravni status zemljišča - kmetijsko zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - vrnitev premoženja - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnine
    Obravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.
  • 76.
    VSRS Sodba X Ips 216/2016
    7.3.2018
    DENACIONALIZACIJA
    VS00010197
    ZDen člen 10, 10/2.
    dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - izključitveni razlog - napačna uporaba materialnega prava - možnost pridobitve odškodnine od druge države
    Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Torej je treba ugotavljati tudi, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisov prejšnji lastnik sploh lahko uveljavljal odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno.
  • 77.
    VSRS Sodba X Ips 211/2016
    21.2.2018
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS00008855
    ZDen člen 61, 62, 64, 64/1.
    denacionalizacija - predlagalni postopek - določenost zahtevka - pravočasnost zahtevka
    Z zahtevkom razpolaga stranka, od nje je odvisno, ali bo materialno pravico, ki ji jo zakon daje, tudi uveljavljala. Stranka mora torej v zahtevi jasno in natančno navesti obseg premoženja, glede katerega uveljavlja denacionalizacijo. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva.

    Ni sporno, da A. A., ki je vložil zahtevo za denacionalizacijo v roku, določenem v zakonu, delnic in avta ni zahteval, zelo natančno pa je navedel vse ostalo nepremično in premično premoženje, ki mu je bilo podržavljeno. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča navedbe, da zahteva "vrnitev celotnega podržavljenega premoženja" ni mogoče šteti, da vsebujejo tudi zahtevo za vrnitev avta in delnic.
  • 78.
    VSRS Sklep X Ips 263/2017
    7.2.2018
    DENACIONALIZACIJA - ODZ - UPRAVNI SPOR
    VS00008401
    ZUS člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ODZ člen 418.
    dovoljenost revizije - opustitev glavne obravnave - denacionalizacija cerkvenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije

    Ni jasno, zakaj naj bi bilo vprašanje glede neobrazloženosti opustitve glavne obravnave pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno za obravnavano zadevo.

    Očitek, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejansko stanje, kar naj bi bilo razvidno iz 16. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, ne drži. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče v primeru vsebinske presoje revizije vezano, v obravnavani zadevi tudi tretje vprašanje o načinu pridobitve lastninske pravice ni pomembno.

    Drugo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, ker je Vrhovno sodišče na vprašanje o cerkvenem pravnem subjektu kot upravičencu do denacionalizacije odgovorilo že s sodbo X Ips 67/2008 z dne 10. 7. 2008. Stališče, na katerem temelji izpodbijana sodba, od tega stališča ne odstopa. Sodna praksa, tj. sodba Vrhovnega sodišča II Ips 64/2014 z dne 26. 11. 2015, na katero se revidentka sklicuje, pa se ne nanaša na vprašanje upravičene osebe do denacionalizacije, temveč na vprašanje odgovornosti za škodo.

  • 79.
    VSRS Sklep X Ips 1/2018
    17.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS00008385
    ZPP člen 374, 377.
    dovoljenost revizije - nedopuščena revizija
    Revizija ni dovoljena, če ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
  • 80.
    VSRS Sklep II Ips 143/2017
    11.1.2018
    DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VS00008640
    ZDen člen 3, 4, 5, 9. ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
    zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja - prehod premoženja v državno last - sodna pristojnost - upravna pristojnost - Odlok AVNOJ - upravičenec do denacionalizacije
    Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V vsakem primeru pa je treba dokazati tista dejstva, ki so odločilna za presojo zadeve glede na pravno podlago podržavljenja.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 50
  • >
  • >>