• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 50
  • >
  • >>
  • 221.
    VSRS sodba in sklep II Ips 283/2012
    12.2.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS0017451
    ZDen člen 72, 72/2.
    denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - uporabnina
    V sodni praksi je glede višine odmene po drugem odstavku 72. člena ZDen ustaljeno stališče, da je to korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Eden od načinov ugotavljanja te koristi je najemnina, ki se zmanjša za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca, in za stroške vzdrževanja, če bi jih kril zavezanec.

    Upoštevanja hipotetičnih stroškov, ki bi nastajali upravičencu zaradi lastninske pravice na nepremičnini, kot metode ugotavljanja stroškov, ni mogoče vnaprej izključiti.
  • 222.
    VSRS sklep II DoR 69/2015
    2.2.2015
    DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VS0017554
    URS člen 22. ZDen člen 71. ZPVAS člen 10. ZST-1 člen 10.
    dopuščena revizija - denacionalizacija - agrarna skupnost - odškodnina za nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi - vezanost sodišča na odločbo upravnega organa - sodne takse - plačilo sodne takse v denacionalizacijskem postopku
    Revizija se dopusti glede vprašanja obsega vezanosti sodišča na odločitve upravnih organov, kadar stranka ni sodelovala v upravnem postopku.
  • 223.
    VSRS sklep II Ips 333/2011
    15.1.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS0017693
    ZDen člen 25, 25/1, 26, 51, 60. ZOR člen 210. OZ člen 190.
    dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - verzija - kondikcija - vlaganja v denacionalizirano nepremičnino - ničnost prodajne pogodbe - povrnitev vlaganj - denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku
    ZDen vsebuje posebna pravila glede vračanja nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju bistveno povečala (25. člen ZDen) ali zmanjšala (26. člen ZDen). Vprašanja vračanja nepremičnine, njene vrednosti in morebitnega plačila zaradi razlike v vrednosti se rešujejo v denacionalizacijskem postopku med strankami tega postopka z odločbo o denacionalizaciji ali z dopolnilno odločbo. Tožnika v denacionalizacijskem postopku nista sodelovala, saj sta v nepremičnino vlagala po uveljavitvi ZDen, ko sta sklenila prodajno pogodbo, za katero se je šele kasneje, po opravljenih vlaganjih ugotovilo, da je nična. Tožnika obogatitev tožene stranke vidita v tem, da je zaradi njunih vlaganj v denacionalizacijskem postopku dobila vrnjeno več vredno nepremičnino.

    Po 210. členu ZOR je pridobitelj dolžan nadomestiti vrednost dosežene koristi. To korist je sodišče druge stopnje ugotavljalo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDen. Takšno izhodišče je napačno, saj je pravila, ki veljajo za vračanje premoženja v postopku denacionalizacije, enostavno „preslikalo“ na razmerje med pravdnima strankama, ki nista v razmerju upravičenca in zavezanca za vrnitev podržavljenega premoženja.
  • 224.
    VSRS sodba II Ips 239/2012
    18.12.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017373
    URS člen 22, 25. Avstrijska državna pogodba člen 27. ZPP člen 5, 236a, 347, 347/2, 347/2-2, 355, 358, 370, 370/3. OZ člen 352. ZDen člen 9, 10, 12.
    poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo - jugoslovansko državljanstvo - državljan Avstrije - opustitev vložitve pritožbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zastaranje odškodninske terjatve - sprememba sodne prakse - priče - zaslišanje prič - pisna izjava priče - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - denacionalizacijski upravičenec
    Izjava prvotne tožnice F. F. je v odločbi sodišča druge stopnje sicer zmotno obravnavana kot izjava priče iz 236.a člena ZPP, saj gre za izjavo pravdne stranke, za katero določba ne velja.

    Prestroga je zahteva, izražena v reviziji, po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih sprememb sodne prakse s strani Ustavnega sodišča. Skrbnost ravnanja prvega toženca se presoja v času, ko bi prvi toženec še lahko vložil pritožbo zoper zavrnilni odločbi.
  • 225.
    VSRS sodba II Ips 58/2012
    18.12.2014
    DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0017319
    ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 380, 380/1.
    denacionalizacija - odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pasivna legitimacija - denacionalizacijski zavezanec - neposlovne obveznosti - zapadlost - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
    /
  • 226.
    VSRS sklep II DoR 353/2014
    4.12.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017383
    OZ člen 198. ZDen člen 72. EKČP člen 6. URS člen 2. Sporazum med RS in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih člen 2. ZPP člen 13, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - nemožnost uporabe nepremičnine - povrnitev škode - odškodnina - kanonsko pravo - zastaranje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
  • 227.
    VSRS Sodba X Ips 85/2013
    27.11.2014
    DENACIONALIZACIJA
    VS1014949
    ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (MEKOTP) člen 7.
    odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba,FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino - (ne)vezanost domačega upravnega organa na mnenje tujega upravnega organa glede tuje odškodnine
    Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
  • 228.
    VSRS sodba II Ips 231/2012
    26.11.2014
    DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017310
    ZPP člen 254, 254/3, 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZDen člen 72, 72/2.
    denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - pravna narava tožbenega zahtevka - odškodnina - povrnitev stroškov gospodarjenja - nadomestilo - obseg povračila - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
    V skladu z ustaljeno prakso pri zahtevku po drugem odstavku 72. člena ZDen ne gre za odškodninski ali obogatitveni zahtevek, ampak za nadomestilo, odmeno, oškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, zmanjšano za stroške, ki bi jih upravičenec imel. sodišči pri izračunu višine nadomestila pravilno nista upoštevali stroškov, ki so nastali z gospodarjenjem in upravljanjem predmetnih gozdov, ker jih tožnici, kot lastnici zasebnega gozda, po nobenem predpisu ne bi bili dolžni plačati.
  • 229.
    VSRS sodba II Ips 200/2013
    20.11.2014
    DENACIONALIZACIJA
    VS0017302
    ZDen 72, 72/2. ZPP člen 339, 339/2-8, 399/2-14.
    denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zastaranje
    Stališče, da določba drugega odstavka 72. člena ZDen kot specialni predpis v razmerju do obligacijskih in stvarnopravnih določb predstavlja samostojno podlago utemeljenosti zahtevkov za odškodnino zaradi nemožnosti uporabe za čas od začetka veljavnosti ZDen do vrnitve premoženja v naravi, je Vrhovno sodišče prvič sprejelo v sodbi II Ips 587/94 z dne 9. 12. 1994. Stališče je bilo nato potrjeno s sklepom II Ips 218/97 z dne 1. 7. 1998 in nadaljnjo prakso, prestalo pa je tudi upravnosodno presojo v odločbi Ustavnega sodišča U-I-22/99 z dne 2. 12. 1999.
  • 230.
    VSRS sklep II Ips 74/2012
    20.11.2014
    DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017285
    ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1.
    denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - metode ugotavljanja koristi - trditveno breme - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ker gre za dokazni predlog toženca, ki je predlagan v smeri dokazovanja stroškov, ki bi zmanjševali toženčevo obveznost, torej v smeri višine nadomestila, ki ga tožnica kot katastrski dohodek dokazuje z listinami, je v tem primeru z njim mogoče ugotavljati, tudi samo višino nadomestila po tej metodi. Ni pa mogoče s tem dokaznim sredstvom ugotavljati dejstev, ki jih nobena od strank ni pravočasno zatrjevala. To v danem primeru velja tako za dejstva, ki utemeljujejo dobiček, ki bi ga tožnica dosegla, če bi s premoženjem sama gospodarila, kakor za dejstva, s katerimi toženec utemeljuje nadomestilo v obliki zakupnine.
  • 231.
    VSRS Sklep X Ips 197/2014
    5.11.2014
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS1014926
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDen člen 9, 9/1.
    ugotovitev državljanstva - denacionalizacija - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno - že rešeno pravno vprašanje
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013 sprejelo jasno stališče, da se državljanstvo v tej zadevi presoja po določbi 35. člena ZDržFLRJ z upoštevanjem novele ZDržFLRJ/48, ki se sicer uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka uveljavitve ZDržFLRJ, in za katero je Ustavno sodišče RS že v odločbi U-I-23/93 ugotovilo, da je bila takšna retroaktivna uporaba, glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji, v skladu s splošnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi in je zato uporaba te določbe v današnjih postopkih ugotavljanja državljanstva na podlagi pravne kontinuitete ustavno dopustna. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 232.
    VSRS sodba in sklep II Ips 8/2014
    30.10.2014
    DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
    VS0017301
    ZPP člen 371, 371/2, 380, 380/1, 380/2. ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 88. ZLNDL. ZNZGZ. OZ člen 440.
    dopuščena revizija - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - izpraznitev stanovanja - denacionalizacija - razlaga zakona - jezikovna razlaga - razpolaganje s premoženjem glede katerega katerega obstaja dolžnost vrnitve - identiteta zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - prodaja tuje stvari

    Določilo 88. člena ZDen je treba razlagati v skladu z namenom celotnega ZDen, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen). Institut denacionalizacije je v širšem smislu in posredno namenjen varstvu pravice do zasebne lastnine. Zaradi pravne varnosti in varstva interesov in pravic upravičencev (in ne premoženja samega) je zakon prepovedal pravni promet s podržavljenim premoženjem, glede katerega nastopi dolžnost vrnitve lastninske pravice. Določba prvega odstavka 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstoji dolžnost vrnitve oziroma možnost vrnitve po določbah ZDen. Jezikovna razlaga določbe bi lahko privedla do zaključka, da je nično vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacijskega postopka. Vendar pa je namen same določbe in celotnega zakona v varstvu zasebne lastnine upravičencev. Razpolaganja njih samih zato ni moč subsumirati pod določbo 88. člena ZDen, prav tako ne razpolaganj tretjih oseb.

  • 233.
    VSRS Sodba X Ips 363/2013
    23.10.2014
    DENACIONALIZACIJA
    VS1014879
    ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1. ZUP (1986) člen 68.
    dovoljena revizija - denacionalizacijski postopek - predlagalni postopek - vezanost organa na strankin zahtevek - načelo dispozitivnosti - zahteva vlagatelja za doplačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin - navedba nepremičnin v zahtevi
    V denacionalizacijskem postopku je organ vezan na strankin zahtevek. Ni zato nepopolna vloga, če stranka z njo ni zahtevala vsega, kar bi po materialnem pravu sicer lahko zahtevala.
  • 234.
    VSRS Sodba X Ips 288/2013 in X Ips 289/2013
    23.10.2014
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS1014897
    ZDen člen 9, 9/3.
    denacionalizacija - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - tuj državljan - vzajemnost - ugotavljanje (tujega) državljanstva - dokazno breme
    Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev vzajemnosti oziroma odločanje na tej podlagi mora biti tudi po presoji Vrhovnega sodišča državljanstvo (tuje države) izkazano na način, ki ne dopušča dvoma, dokazno breme pa je na vlagateljih zahteve. Ti državljanstva svoje pravne prednice na tak način niso izkazali. Zgolj sklepanje o državljanstvu na podlagi prej navedenih naveznih okoliščin (poroka in skupno prebivanje z možem) za tak primer ne zadošča.
  • 235.
    VSRS Sklep X Ips 188/2014
    22.10.2014
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS1014871
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDen-B člen 26.
    dovoljenost revizije - denacionalizacija - zahtevki za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti vrnjenega premoženja - pomembno pravno vprašanje - narava roka za vložitev zahtevka - prekluzivni materialni rok - že rešeno vprašanje
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Vrhovno sodišče je že v odločbah I Up 66/2002 z dne 16. 9. 2004, I Up 680/2004 z dne 6. 7. 2005, X Ips 179/2005 z dne 25. 1. 2007 in II Ips 689/2006 z dne 15. 11. 2007 sprejelo jasno stališče, da je rok 60 dni za vlaganje zahtevkov zaradi manjvrednosti vrnjene nepremičnine, določen v 26. členu ZDen-B, materialni prekluzivni rok, katerega potek ima za posledico, da procesnega dejanja, vezanega na ta rok, ni več mogoče opraviti. Tako stališče, sprejeto v zgoraj naštetih odločbah Vrhovnega sodišča, tako predstavlja ustaljeno stališče sodne prakse. Drugačno stališče, ki je bilo sprejeto samo v eni (prvi) odločbi, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne terja ponovne presoje tega vprašanja, saj je kasnejša sodna praksa glede tega vprašanja sprejela enotno stališče, ki je tudi že ustaljeno v sodni praksi. Zato vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo ter glede katerega obstaja ustaljena sodna praksa, ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Tako vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešeno vprašanje), zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 236.
    VSRS sklep II Ips 68/2014
    9.10.2014
    DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017202
    ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
    vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
    Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
  • 237.
    VSRS Sodba X Ips 94/2014
    2.10.2014
    DENACIONALIZACIJA
    VS1014888
    ZDen člen 6, 6/2, 67, 67/3, 78. ZZZDR člen 196, 211. ZUP (1986) člen 114.
    dovoljena revizija - povračilo stroškov denacionalizacijskega postopka - nagrada skrbnika za poseben primer - stroški upravičenega vlagatelja
    Glede stroškov, ki jih revidentka uveljavlja, je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da gre za stroške, ki jih je imela revidentka kot vlagateljica v denacionalizacijskem postopku, torej sploh ne gre za stroške zaradi opravljanja skrbniških dolžnosti.

    Revidentka torej ni upravičena vlagateljica zahteve za izplačilo nagrade, ki jo predvideva določba 196. člena ZZZDR.
  • 238.
    VSRS sklep II Ips 295/2013
    15.9.2014
    DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017104
    ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1, 145č/2. ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/3, 56, 56/1, 64, 64/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 367, 367/1. ZNP člen 9, 33, 33/2. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (ZKIK) člen 30.
    vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija - podlaga prehoda premoženja v državno last - odlok AVNOJ - državljanstvo - sodna pristojnost - upravna pristojnost
    Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, in s tem pri presoji, ali se o zahtevi odloča v upravnem ali v sodnem (nepravdnem) postopku, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Za odgovor na to vprašanje je odločilna ocena zbranih dokazov. V tem okviru so kljub njihovi deklaratorni naravi lahko pomembni tudi zemljiškoknjižni vpisi prehoda premoženja na državo in zaplembne odločbe. V postopkih vračanja premoženja ni mogoče ugotavljati, ali so bili izpolnjeni pogoji za odvzem premoženja po določbah Odloka AVNOJ-a (tako kot tudi sicer v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče presojati pravilnosti aktov o podržavljanju), temveč je treba ugotoviti, ali je tedanja oblast odvzela oziroma štela, da je bilo premoženje že pred zaplembo s kazensko sodbo ex lege odvzeto na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a. V tej luči sta se nižji sodišči ukvarjali tudi z vprašanjem nemške narodnosti prejšnjih lastnikov, pri čemer pa je ključna ugotovitev nižjih sodišč, da odvzem premoženja na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a izkazuje odločba Okrajne zaplembne komisije št. 80/1070 z dne 17. 12. 1945.
  • 239.
    VSRS sklep II Ips 28/2014
    15.9.2014
    DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017014
    ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. ZDen člen 24, 24/1, 25, 60, 61, 61/2, 62, 62/2, 62/2-c. ZD člen 10, 10/1, 221. ZNP člen 19, 19/1, 20, 20/1, 21, 30, 30/1. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367/1.
    vrnitev zaplenjenega premoženja - predlagatelj - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - zakonito dedovanje - dedni red - krog zakonitih dedičev - postopek uveljavlja pravic - nepravdni postopek - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - stranska intervencija - pravni interes - najemno razmerje - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o dopustitvi udeležbe - zavrženje revizije
    Revizijsko sodišče se je že izreklo o tem, da je zaplenjeno premoženje tudi po določbi prvega odstavka 145. člena ZIKS treba vrniti tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka. Takšno stališče je glede na okoliščine konkretnega primera uporabljivo tudi v konkretnem primeru, ki je bil pravočasno uveden na podlagi predloga aktivno legitimirane predlagateljice, ki kot nečakinja upravičenca sodi v krog njegovih zakonitih dedičev.

    Obstoj dediča bližnjega dednega reda (vnuka), ki se je pozneje pridružil predlogu predlagateljice, ne izključuje njene legitimacije. Glede na naravo nepravdnega postopka, v katerem sodišče odloča o spornem razmerju oziroma stanju (21. člen ZNP v zvezi s prvim odstavkom 145.č člena ZIKS), je imel predlagatelj že od uvedbe postopka status (materialnega) udeleženca, čeprav je tedaj v postopku (formalno) sodelovala le predlagateljica. Medsebojno izključevanje zakonitih dedičev na podlagi oddaljenosti dednih redov v takem primeru ne more utemeljevati zavrnitve predloga za vrnitev premoženja obsojencu, temveč bo lahko aktualno šele v poznejšem zapuščinskem postopku, ki bo izveden, če bo predlogu o vrnitvi premoženja pravnomočno ugodeno.
  • 240.
    VSRS sodba II Ips 354/2011
    4.9.2014
    DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VS0017142
    ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 378.
    denacionalizacija - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davščine - začetek teka zamudnih obresti - stroški upravljanja nepremičnine
    Višina koristi se lahko ugotavlja bodisi prek metode hipotetične najemnine bodisi z upoštevanjem dejanskih najemnin iz konkretnih najemnih razmerij. Izbira prave metode vrednotenja koristi je odvisna od konkretne situacije. V primeru, ko je zavezanka za vrnitev nepremičnin slednje dejansko oddajala v najem, se kot primerna metoda izkaže ta, ki sta jo upoštevali nižji sodišči po izračunu izvedenke.

    V zamudo v primeru neposlovnih obveznosti, pri katerih izpolnitveni rok ni določen, dolžnik pride, ko upnik nanj naslovi zahtevo za izpolnitev obveznosti. Tožniki so to dokazano storili vsaj z vložitvijo tožbe dne 27. 12. 2007.

    Glede davščin gre za razmerje med davčnim zavezancem (kar bodo oz. so postali tožniki) in državo, ki se zavezanca za plačilo nadomestila (tožene stranke) ne tiče. Le tako je zagotovljeno, da ne pride do dvojne obdavčitve ter da je slednja točna za vsakega posameznega davčnega zavezanca (vrnitvenega upravičenca).

    Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišči konkretno neizkazane stroške upoštevali in odšteli od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 50
  • >
  • >>