GZ člen 82. ZUS-1 člen 31, 31/2, 32. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sodišče ugotavlja, da je obstoj težko popravljive škode ob izvršitvi izpodbijane odločbe, kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, izkazan. Tožnikova družina bi namreč z rušenjem izgubila svoj dom. Rušitev v tem primeru ne bi pomenila le odstranitve nezakonito zgrajenega dela objekta, saj bi šlo tudi za odstranitev prostora, ki je kot dom pravno varovan v okviru človekove pravice iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4, 4/1. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 36/2. ZDavP-2 člen 88, 88/2.
odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - nadzorstvena pravica - očitna kršitev materialnega prava - oprostitev plačila DDV - davek na promet nepremičnin - prekinitev postopka - zavrženje tožbe - davek na dodano vrednost (DDV)
Sodišče je po pregledu upravnega spisa ugotovilo, da tožnica ni vložila pritožbe zoper odmerno odločbo z dne 19. 9. 2019, zoper katero je pritožba mogoča oziroma dovoljena. Zahteva po formalnem izčrpanju rednih pravnih sredstev je pogoj za dopustnost upravnega spora (prvi odstavek 6. člena ZUS-1), ki ga tožnica ni izpolnila. Zato je sodišče tožbo v navedenem delu zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Spremenjeno materialnopravno stališče toženke namreč temelji na (novo ugotovljenem) stališču sodne prakse SEU glede razlage Direktive o DDV. V teh okoliščinah je zato poseg v odmerno odločbo po nadzorstveni pravici utemeljen tudi, če v njej niso ugotovljena vsa dejstva, ki tvorijo dejansko stanje in vodijo do uporabe pravilnega materialnega prava oziroma, ko bi se za to, da bi se materialno pravo pravilno uporabilo, posamezna dejstva morala šele ugotoviti. Gre namreč za primer, ko teža kršitve materialnega prava narekuje uporabo izrednega pravnega sredstva tudi, če bi bilo na tej podlagi šele treba dopolniti ugotovitve dejanskega stanja. Zato je napačno toženkino stališče, da standard očitnosti kršitve materialnega prava v konkretni zadevi ni podan, ker kršitev ni neposredno razvidna iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v odmerni odločbi.
Glede na navedeno je toženka zmotno razlagala 88. člen ZDavP-2, v posledici česar je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Toženka namreč ni ugotavljala, ali transakcija izpolnjuje pogoje iz 10. člena ZDDV-1, torej ali je bila poleg lastninske pravice na nepremičnini predmet prenosa tudi tožničina dejavnost, ali je kupec zavezanec za DDV, ali po sklenitvi pogodbe uporablja nepremičnino za svojo dejavnost itd.
Tožnik je tekom upravnega spora umrl. Pri odločanju o zakonitosti dokončnega upravnega akta, iz katerega izhaja odločitev, da tožnik nima pravice do osebne asistence, ne gre za odločanje o pravici ali obveznosti, ki lahko preide na pravne naslednike. V obravnavani zadevi gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, zato katerakoli druga stranka, razen pokojnega tožnika samega, ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-4, 12, 12/2. ZUS-1 člen 20, 52.
varstvo potrošnikov - zavajajoča poslovna praksa - nepoštena poslovna praksa - prepoved uporabe - cena, ki se oglašuje - oškodovanje potrošnikov - tožbena novota
Redna cena, priporočena cena, znižana cena v zvezi s cenovno prednostjo, so informacije, ki lahko bistveno vplivajo pri odločitvah povprečnega potrošnika za nakup izdelka. Potrošnik v konkretni zadevi, je dobil napačno informacijo kakšna je redna prodajna cena artikla. Način oglaševanja, da gre za akcijo 1+1 gratis, za potrošnike še vedno predstavlja cenovno ugodnost, vendar ne takšno, kot jo želi prikazati tožnica, tj. popust v višini 100 % na drugi (enak) izdelek. V kolikor tožnica, akcije 1+1 gratis zaradi določenih zunanjih ovir (nezmožnosti vpisovanja negativnih postavk ali vrednosti 0,00 EUR v program s katerim se omogoča spletni nakup ne more ponuditi, je ne sme oglaševati. Oglaševanje izdelka tako lahko povzroči ali utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi, zato sodišče ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - uporaba prava EU - pravni interes - zavrženje tožbe
Z nobeno toženkino odločbo obveznost zaračunavanja cen zaključevanja govornih klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih na ravni Unije ne more biti določena drugače, kot izhaja iz Delegirane uredbe. Tožnik si zato v primeru uspeha s tožbo in posledično odpravo izpodbijanega upravnega akta ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj zanj v vsakem primeru veljajo določbe Delegirane uredbe.
Regulatorna odločba je tožniku naložila izvrševanje nekaterih, v ZEKom-1 predvidenih obveznosti. In ker je toženka z izpodbijano dopolnilno odločbo razveljavila eno njih, po presoji sodišča z njo ne more biti (negativno) poseženo v tožnikov pravni položaj, saj se s tako odločitvijo obseg po ZEKom-1 naloženih obveznosti po naravi stvari lahko kvečjemu zmanjšuje.
ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/2, 343/4. ZUS-1 člen 73, 73/3, 82.
ukrep inšpektorja - zavrženje tožbe - pritožba - oseba brez PDI - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Ker sta tožnika pritožbo vložila sama, bi morala sama zadostiti zahtevanemu zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki vlaga pritožbo. Vendar pa v pritožbi ne zatrjujeta in s pritožbo tudi ne dokazujeta, da imata opravljen pravniški državni izpit, navedeno pa ne izhaja niti iz drugih vlog in listin, ki sta jih vložila v sodni spis. To pomeni, da sta pritožbo vložili osebi, ki te pravice nimata.
upravni spor - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - skrbništvo - skrbnik za poseben primer - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka kasneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V tem primeru sodišče od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (prvi in drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).
ZTuj-2 člen 64, 76, 76/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
nastanitev tujca v domu za tujce - odločba o vrnitvi tujca - stalno prebivališče - pravni interes - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Izdaja odločbe o vrnitvi in odločba o nastanitvi tujca v ustrezno socialnovarstveno institucijo je neločljivo povezana z nezakonitim prebivanjem v Republiki Sloveniji, ker je bilo tekom tega upravnega spora tožniku izdano dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, to pomeni, da (najkasneje od takrat dalje) tožnik zakonito prebiva v Republiki Sloveniji. To pa je v nasprotju z njegovo osnovno zahtevo, da se mu izda odločba o vrnitvi, ker v Republiki Sloveniji biva nezakonito. Zato nima (več) pravnega interesa, da se zavzema za odpravo odločitve, s katero se je končal postopek odločanja o njegovi zahtevi za izdajo odločbe o vrnitvi z določitvijo roka za vrnitev in odločbe o nastanitvi v ustrezno socialnovarstveno institucijo (ob odrejeni omejitvi gibanja in namesto odrejene nastanitve v centru za tujce).
Ob pravilni razlagi določb ZUP o vročanju je za nastop fikcije vročitve nebistveno, kdaj je pustil vročevalec dokument, ki ga je poskusil vročiti, v predalčniku naslovnika.
Obvestilo vročevalca o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se tako obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - upravni postopek - dopustnost upravnega spora - aktivna legitimacija
Spor med določenimi javno-pravnimi subjekti je sicer možen po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, vendar ne v konkretnem primeru, saj gre za spor med dvema državnima organoma.
Zaradi pobotanja sredstvo zavarovanja po izpodbijanem sklepu (tožnikove terjatve iz naslova presežkov DDV v višini 22.647,10 EUR so bile po izdaji izpodbijanega sklepa pobotane z odmerjeno obveznostjo po izvršljivi odločbi z dne 29. 8. 2022) več ne obstaja, saj je že realizirano, zato si tožnik v tem postopku na način, kot predlaga v izpodbojnem tožbenem zahtevku, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj s sredstvom začasnega zavarovanja (presežki DDV) zaradi pobota ne bi mogel razpolagati.
Skladno z opozorilom sodišča v sklepu I U 341/2024-3(k) z dne 8. 5. 2024 je rok za plačilo sodne takse začel teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Sklep je bil tožniku vročen 15. 5. 2024, 15-dnevni rok za plačilo sodne takse pa se je iztekel 30. 5. 2024. Iz uradnega zaznamka uradne osebe izhaja, da taksa za tožbo do dne 23. 1. 2025 ni bila plačana.
pravdna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - poslovno nesposobna oseba - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravni učinek - neodobritev tožbe
Tožnik kot oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sam opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Tudi tožnikovo poimenovanje vloge kot tožbe po povedanem ne more imeti za posledico, da bi bilo treba njegovo vlogo nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015, X Ips 193/2017 in I Up 148/2024). Smiselno enako velja za predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ZGos člen 2, 2/2, 5, 5/2. Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis člen 90a.
neposredna plačila v kmetijstvu - namembnost objekta - stanovanjski prostori - opravljanje gostinske dejavnosti - nepravilna uporaba predpisov
Po drugem odstavku 5. člena ZGos se lahko gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi. Tako ne drži stališče prvostopenjskega organa, da stanovanje ne more biti namenjeno dejavnosti oddajanja v najem že zato, ker naj bi bilo po svojem bistvu namenjeno prebivanju. Tudi nastanitev gostov v stanovanju pomeni (njihovo) prebivanje. Tožnica je glede na citirana določila upravičena, da del stavbe, katerega namembnost je po gradbenem dovoljenju stanovanje, kot sobodajalec oddaja v najem, če so za to izpolnjeni vsi ostali pogoji po ZGos. Prav tako po povedanem ne drži stališče organa druge stopnje, da stanovanja v objektu ni mogoče oddajati v najem, ker del njegove namembnosti ni klasificiran pod 12111-hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev. Tožnica je upoštevaje navedeni predpis upravičena, da lastno stanovanje uporablja za oddajo v najem kot sobodajalec, četudi to stanovanje v gradbenem dovoljenju ni klasificirano kot "podobna stavba za kratkotrajno nastanitev oziroma druga stavba za kratkotrajno nastanitev". Klasifikacija dela objekta kot stanovanje tožnici omogoča, da stanovanje skladno z ZGos oddaja v najem gostom, kar je po prilogi 12 Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 podprta dejavnost.
ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 33/2-1, 36, 36/1, 36/1-4. ZPIZ-1 člen 103. ZZRZI člen 40, 40/6.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe delavcu invalidu - tožba zaradi kršitve človekovih pravic in svoboščin - odpoved pogodbe o zaposlitvi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Mnenje komisije o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu ni akt ali dejanje, s katerim bi se posegalo v ustavne pravice in ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato je Upravno sodišče zaključilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo tožbe zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, torej subsidiaren upravni spor ni dopusten.
ZBPP člen 40, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 143, 229, 229/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec v upravnem postopku - aktivna legitimacija - pravni interes - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je imela položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov odvetnica, ki je izvajalka BPP. Postopek se je začel na zahtevo odvetnice s tem, ko je pravočasno vložila napotnico s priloženim stroškovnikom, kar med strankami ni sporno. To pomeni, da tožnik v obravnavanem upravnem postopku vse do nastopa dokončnosti izpodbijanega sklepa ni imel položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnik bi torej moral v obravnavanem primeru za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. členu 260. člena ZUP.
Sodišče še ugotavlja, da četudi bi tožnik v upravnem postopku imel položaj stranskega udeleženca, bi moralo sodišče njegovo tožbo zavreči, saj tožnik po vsebini ugovarja le zavrnilnemu delu izpodbijanega sklepa, za kar pa nima pravnega interesa.
začasna odredba - ugoditev predlogu - zahteva za varstvo zakonitosti - upravni spor - izredna pravna sredstva
Sistem pravnih sredstev je v upravnem sporu celovito urejen v ZUS-1, ki kot redno pravno sredstvo predvideva pritožbo, kot izredni pravni sredstvi pa revizijo in obnovo postopka. Drugih izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje ZUS-1 ne določa. Tudi zahteve za varstvo zakonitosti kot izrednega pravnega sredstva ZUS-1 ne predvideva, je pa ta kot izredno pravno sredstvo urejena v ZPP. Glede na to, da so torej vsa pravna sredstva sistematično urejena v ZUS-1, določb ZPP, ki urejajo zahtevo za varstvo zakonitosti, v upravnem sporu ni mogoče uporabiti.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 117.
upravni spor - podaljšanje roka - sklep o podaljšanju roka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik navaja, da naj bi bil izpodbijani akt končna vsebinska odločitev o stroških postopka, vendar to ne drži. S tem, ko tožnikovemu predlogu za podaljšanje roka za izjavo ni bilo ugodeno, je bilo odločeno (le) o tem, da mora izjavo podati takoj. O tem, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati, pa bo organ odločil z odločbo ali s posebnim sklepom o stroških. O pravici ali pravni koristi oseb, katerih interese tožnik zastopa, kot tudi o tem, katere stroške trpijo, bo torej odločeno z odločbo, ki jo bo organ izdal o vloženi zahtevi za denacionalizacijo premoženja oziroma s sklepom o stroških postopka.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Sodišče je v konkretnem primeru ob upoštevanju upravičenosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo in posledično tudi predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
tujec - vrnitev v prejšnje staje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba
Gluhonemost tožnika, njegovo nahajanje v zaporu, odklonitev zastopanja, ker se odvetniki ne ukvarjajo z upravnim pravom in zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč, ne sodijo v sfero razlogov, ki jih tožnik ni mogel predvideti niti odkloniti oz. se ne morejo pripisati njegovi krivdi. Prva dva zato, ker je tožnik nedvomno, kljub temu, da je gluhonem in da je v zaporu, že 1. 3. 2024 vedel, da mora morebitno tožbo zoper izpodbijano odločbo vložiti v roku 30 dni. Druga dva pa zato, ker ju gre pripisati redni skrbnosti stranke.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v nobenem primeru ne more biti pravočasen, saj je tolmačka v kontaktu s pisarno odvetnika tožnika stopila 16. 5. 2024. Tožnik v predlogu trenutek sprejema zastopanja po aktualnem odvetniku zamolči
Tožnik je izpodbijano odločbo prejel 29. 2. 2024, rok za vložitev tožbe zoper to se je iztekel 2. 4. 2024. Ker torej tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za zamudo pri vložitvi tožbe, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, je tožba zoper izpodbijano odločbo, vložena 27. 6. 2024, prepozna in se zavrže.