ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZFPPIPP člen 115, 115/1, 115/1-1, 116.
stečajni upravitelj - pogoji za opravljanje dejavnosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
S splošnimi trditvami tožnik ni zadostil niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu, da bi mu brez začasne odredbe nastala težko popravljiva škoda, prav tako pa tudi ne, da bi takšno stanje zanj pomenilo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 2., 23. in 49. člena Ustave.
Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila po poteku dvomesečnega zakonskega roka za odločitev o pritožbi vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
ZUS-1 člen 30, 31, 31/2. ZPP člen 105, 108, 108/5.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - dopolnitev nepopolne tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - zamuda roka
V okviru predhodnega preizkusa tožbe je sodišče ugotovilo, da je tožba nepopolna, zato je tožečo stranko pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, in sicer da tožbo lastnoročno podpiše, da sodišču predloži izpodbijani akt, ki se izpodbija s tožbo ter da navede toženo stranko v upravnem sporu, ter jo opozorilo na pravne posledice, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati. Ker so bile pomanjkljivosti tožbe odpravljene po izteku danega roka, torej prepozno, je sodišče tožbo zavrglo.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki (med drugim) naložilo, da imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznani sodišče, ter da predloži slovenski prevod tožbe. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel v ponedeljek 29. 4. 2024, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 20. 11. 2023. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo priporočeno po pošti oddala šele 21. 11. 2023, zato je tožba vložena prepozno.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - prepozna tožba
Tožnica ugotovljenim dejstvom o datumu vročitve izpodbijane odločbe in vložitve tožbe v tem upravnem sporu določno ne nasprotuje, navaja zgolj, kdaj ji je bila izpodbijana odločba predana v nabiralnik. Trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, na samo fikcijo vročitve nima vpliva. Sodišče je tožbo s sklepom kot prepozno zavrglo, ker je bila vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba je bila vložena šele 25. 1. 2024 (tega dne je bila poslana priporočeno po pošti), torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, zato sodišče ugotavlja, da je tožba vložena prepozno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok - prepozna tožba - fikcija vročitve
V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti.
V primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve se šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku.
Začasno zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti velja, dokler davčna obveznost ni izpolnjena oziroma dokler ne ugasne oziroma ne more več nastati. To pomeni, da začasni sklep o zavarovanju velja določen čas. V obravnavanem primeru je veljal do plačila davčne obveznosti, tj. do 7. 9. 2023. Ker so bile zavarovane davčne obveznosti v celoti izpolnjene, sta izpodbijana sklepa prenehala veljati, s tem pa so tudi prenehali njuni pravni učinki na pravni položaj tožeče stranke, saj neveljavna sklepa ne posegata več v njene pravice oziroma pravne koristi.
stečajni upravitelj - imenovanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Ta se lahko iztoži pred pristojnim sodiščem. Škoda mora tako biti resna in stranki neposredno pretiti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja.
subvencija neprofitne najemnine - subvencioniranje najemnine - sklep o nepristojnosti - socialno sodišče - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Pravica do subvencije neprofitne najemnine za stanovanje je socialna pravica, do katere je ob drugih pogojih upravičen najemnik stanovanja, če izpolnjuje dohodkovni cenzus in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo socialne pomoči.
Za tovrsten spor je sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, zato upravno sodišče ni stvarno pristojno.
Z odločitvijo, da se na območju mejnega prehoda Obrežje organizira izpostava azilnega doma v obliki začasnih nujnih objektov za čas trajanja višje sile, vendar za največ tri leta, Vlada ni odločila o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice ali kakšne druge fizične ali pravne osebe, temveč je odločala o organizacijskih ukrepih iz svoje pristojnosti, to je nastanitve vlagateljev namere in prosilcev za mednarodno zaščito. Navedeno je obveznost Republike Slovenije in, upoštevajoč mednarodno pravo in pravo Evropske unije, urejeno v ZMZ-1.
Tožnica tožbe kljub pravnemu pouku v izpodbijani odločbi o roku in načinu vložitve tožbe ni vložila pravočasno. Glede na to, da jo je poslala po elektronski pošti (brez kvalificiranega elektronskega podpisa) po poteku delovnega časa sodišča, jo je namreč sodišče prejelo naslednji delovni dan, torej prepozno.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje tožbe - izvršitev izpodbijanega upravnega akta - posredovanje dokumentov - tožbeni zahtevek
S posredovanjem dokumentov prosilcu je nastopilo stanje, ki ga je tožnica želela z zahtevkom za odpravo izpodbijane odločbe preprečiti, kar pomeni, da si zaradi okoliščin, nastalih zaradi izvršitve odločbe in izročitve dokumentov prosilcu, svojega pravnega položaja z vloženo tožbo ne more več izboljšati.
Tožnica je bila v konkretnem primeru seznanjena z okoliščinami, ki so vplivale na njen pravni interes oziroma njegovo prenehanje, tj je z izročitvijo dokumentov prosilcu, in se o tem tudi izjavila. Tožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi.
začasni objekt - izvirna pristojnost občine - javnopravna zadeva - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom je Vlada RS izrazila namero, da organizira izpostavi azilnega doma na območju bivših mejnih prehodov v obliki začasnih nujnih objektov. V ta namen je izpodbijani sklep tudi poslala ministrstvom in službam vlade. Z navedenim sklepom pa ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi kogarkoli in nič v vsebini izpodbijanega sklepa ne nakazuje na manifestacijo njegove vsebine v realnem svetu.
Tožeča stranka tudi s sklicevanjem na svoje pristojnosti po ZLS ne more utemeljiti podlage za vložitev tožbe. Izpodbijana odločitev namreč ne pomeni prostorskega načrtovanja ali posega v prostor v smislu določb ZUreP-3, kot zatrjuje tožeča stranka, saj izpodbijani akt ni izdan v postopku normativnega urejanja prostora, niti veljavnega prostorskega akta ne spreminja.
Definicija javnopravnega spora sicer zaenkrat ne v pravni teoriji ne judikaturi še ni bila določno postavljena, izoblikovano pa je stališče, da je tožba tudi po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1 dopustna le, če gre za javnopravni spor med državo in lokalno skupnostjo in izpodbijani akt posega v pravni položaj tožeče stranke, pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, ali če je odločanje upravnega sodišča določeno z zakonom.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na izpis iz uradne evidence azilnega doma je tožnik 24. 4. 2024 po svoji volji zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi tožbi zoper sklep, s katerim je bila določena kot odgovorna država za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito Republika Bolgarija, ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje (2012) člen 3, 4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - gradnja objekta - odstranitev objekta - nedovoljen dokaz
Za postopek odmere NUSZ ni pomembno, ali je izvedena gradnja po gradbenih predpisih, ki kot gradnjo štejejo tako odstranitev objekta kot novogradnjo, temveč ali se je (na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja) začelo z gradnjo stavbe. Razlikovanje med zazidanim in nenazidanim zemljščem namreč temelji ravno na tem, ali se na stavbnem zemljišču nahaja stavba ali ne. Izjema je zemljišče, na katerem se je gradnja stavbe šele začela; tudi to zemljišče se uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Zato začetek gradnje stavbe lahko pomeni le začetek novogradnje, nikakor pa ne (že) odstranitev objekta, ki se po gradbenih predpisih prav tako šteje za gradnjo.
nedopustna tožba - napačen pravni pouk - sklep o združitvi postopkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani sklep o združitvi upravnih postopkov, izdan na podlagi 130. člena ZUP, ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče odločalo v upravnem sporu.
Čeprav je bil tožnik v pravnem pouku odločbe organa druge stopnje zmotno poučen, da lahko zoper sklep organa prve stopnje sproži upravni spor, sodišče še pojasnjuje, da napačen pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - neizpolnjevanje pogojev - aktivna politika zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - exceptio illegalis - arbitrarnost - test arbitrarnosti - sklepčnost tožbe - (ne)sklepčnost predloga
Vrhovno sodišče RS je presodilo, da vzpostavitev razlikovanja z določitvijo pogoja registracije po ZGD-1 ni temeljila na razumnih razlogih, izhajajočih iz narave stvari, zato gre po vsebini za arbitrarno razlikovanje s strani tožene stranke. Zgolj dejstvo, da je odvetništvo po vsebini svojega dela drugačno od drugih pridobitnih dejavnosti, namreč takega razlikovanja v obravnavani zadevi ne opravičujejo.
Ob upoštevanju stališča, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sklepu X Ips 26/2023 z dne 3. 4. 2024, naslovno sodišče ugotavlja, da je bila določitev pogoja v točki 7. 1. a) Javnega povabila neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS in je posledično ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik si tudi v primeru, če bi s tožbo uspel, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Ne zgolj zato, ker pritožba zoper sklep I U 1245/2023 ni bila vložena, ampak tudi zato, ker je rok, v katerem bi bilo mogoče vložiti pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, iztekel.