plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
V ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je tožnik navedel, da se mu ne zdi pošteno, da bi moral plačati obveznost on, ki zaradi napake sodišča najmanj od zapuščinske razprave po pokojnem očetu leta 1991 še vedno ne more razpolagati z nečim, kar je njegovo, saj je bila taka volja očeta izražena v oporoki. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo, saj na podlagi prvega odstavka 34a. člena ZST-1 navedeno ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga zoper plačilni nalog.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00005807
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 112, 113, 113/3, 207, 207/1.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe upoštevalo 113. člen ZDR-1 in ZIZ in pravilno zaključilo, da mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve upnik verjetno izkazati, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, poleg tega pa mora verjetno izkazati tudi eno od predpostavk, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pravilno je zaključilo, da iz trditev in listin, ki jih je predložil tožnik, ne izhaja, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz očitno neutemeljenih razlogov. Trditve tožnika, da mu je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi izključno iz razloga, ker je kot sindikalni zaupnik zahteval izplačilo opravljenih nadur, s čimer pa se ni strinjalo poslovodstvo tožene stranke, ki je nato od tožnika zahtevalo, da izstopi iz sindikata, so le pavšalne in zanje tožnik ni predložil nobenih dokazov.
Tožnik ni izkazal da je kot sindikalni zaupnik skladno z določbo 112. člena ZDR-1 varovan pred odpovedjo. Skladno z ustaljeno sodno prakso zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo. Varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki.
Tretji odstavek 36. člena ZST-1 izenačuje položaj strank, ki jim procesna ureditev ne omogoča od nasprotne stranke zahtevati povračila sodne takse s položajem tistih strank, ki imajo to možnost.
ustavna pravica do pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in po poteku tega roka ni mogoče upoštevati pravnega sredstva. V nasprotnem primeru bi se po naravi stvari izkrivila cilja, to sta ekonomičnost in procesna disciplina.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. URS člen 15, 25.
pritožba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Pritrditi je pritožnici, da je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen pri sodišču dne 11. 1. 2017. Vendar je bil vložen po poteku roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev predloga za taksno oprostitev, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za obravnavo prepozno vloženega predloga za taksno oprostitev.
Ustavno pravico do pritožbe stranka lahko uresničuje le na način in po postopku, predpisanem v zakonu. Tak način za izpolnitev procesne predpostavke za meritorno odločanje o pritožbi pa je plačilo sodne takse oziroma izposlovanje taksne oprostitve skladno z določbami 105.a člena ZPP.
primeren izvršilni naslov - prehod obveznosti - prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenika - javna listina - overjena izjava - pravnomočna odločba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnica ni izkazala prehoda obveznosti izbrisane gospodarske družbe P. d.o.o. iz sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani P 1961/2010-III z dne 5. 6. 2012, na dolžnika D. B. Plačilo neplačanega dela te obveznosti (v znesku 36.060,00 EUR) bi lahko od dolžnika kot družbenika izbrisane družbe izterjala le, če bi v skladu z drugim v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ dokazala prehod obveznosti s kvalificirano listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršilni naslov - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - dovoljenost izvršbe - odpust obveznosti
Upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka nad dolžnico in s katerim ji je bilo naloženo plačilo terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka, zato je od dolžnice upravičena izterjati to terjatev tako kot ta izhaja iz izvršilnega naslova.
Tožnik je samostojni podjetnik in si sam odreja delo; delo, ki izhaja iz vpisa je zgolj administrativno, vodstveno, organizacijsko in nadzorno in ga je zmogel oblikovati tudi tako, da ga je razporejal preko celotnega delovnega dne, torej da ga je lahko prekinil z odmori ob utrujenosti. Sam si je narekoval tempo in ritem dela. Ocena izvedenca je bila, da nadaljnja časovna razbremenitev glede na opis dela iz ocene tveganja, ni bila potrebna. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče izvedensko mnenje v celoti sprejelo. Ne glede na sprejeto izvedensko mnenje, pa je menilo, da tožnik tudi po 6. 8. 2016 (do 29. 9. 2016) ni bil sposoben za delo za polni delovni čas. Takšen zaključek prvostopenjskega sodišča nima podlage ne v ugotovljenem dejanskem stanju, ne v materialnem pravu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005703
ZDR člen 33, 34, 184.. OZ člen 131.. ZVZD člen 5, 9, 14, 15, 23, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo ugotovljeno dejansko stanje pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem, kamor sodi tudi začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti v času zdravljenja. Prisojeni znesek predstavlja pravično denarno odškodnino.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 183/3.. ZPIZ-2 člen 83, 83/1, 83/3.
predčasna pokojnina - ponovna odmera pokojnine
V II. točki izreka je prvostopenjsko sodišče izrecno odločilo, da bo o spremembi dokončne odločbe z dne 21. 9. 1994 ter v zvezi s sklepi z dne 12. 1. 1991 oziroma 1. 2. 1991, o odmeri pokojnine glede na dejansko plačane prispevke od leta 1972 dalje do upokojitve, moral odločiti toženec s posebno upravno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Takšna odločitev ni v nasprotju z odločitvijo v I. točki izreka, kjer je prvostopenjsko sodišče zgolj odpravilo odločbi iz leta 2011. II. točka izreka le nalaga dolžnost toženi stranki, da odloči o spremembi dokončne odločbe s posebno upravno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Pri tem prvostopenjsko sodišče tudi vsebinsko ne nalaga v kakšni smeri naj tožena stranka odloči. V 5. točki obrazložitve navede, da sodišče o višini zahtevka ni odločalo in tudi ni smelo odločati, saj je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine zavrgel, torej o tožnikovi zahtevi po vsebini ni odločal. V 11. točki obrazložitve sodbe pa povzame, da je potrebno glede na odločitev ustavnega sodišča pri zahtevah za ponovno odmero pravice do pokojnine v času, ko je veljal ZPIZ-1, odločati na podlagi prvega in tretjega odstavka 83. člena ZPIZ-2. Na tej pravni podlagi je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo izpodbijani odločbi ter tožencu naložilo, da s posebno upravno odločbo odloči o spremembi dokončne odločbe z dne 21. 9. 1994 v zvezi z odločbami v letu 1991. Takšna obrazložitev je v celoti skladna z odločitvijo sodišča v I. točki izreka in tudi nadaljnja obrazložitev v isti točki (11. točka obrazložitve), ki se nanaša na II. točko izreka ni v nasprotju s tem. Navedeno je zgolj, da je pri tem potrebno, glede na dejansko plačane prispevke od leta 1972 dalje do upokojitve, te prispevke upoštevati. Prvostopenjsko sodišče je opozorilo še na pravno podlago iz tretjega odstavka 183. člena ZPIZ - 2, da učinkuje odločitev, ki jo bo tožena stranka sprejela glede morebitne spremembe dokončne odločbe, od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, torej od 1. 5. 2011 dalje. Gre za pravno naziranje, od kdaj dalje učinkujejo izdane odločbe, upoštevajoč tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2.
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik dne 6. 1. 2016 ob 20.30 uri kadil na območju toženke, kjer je to prepovedano, je pravilen zaključek, da je kršil 1. člen Pravilnika o prepovedi kajenja v vseh zaprtih in odprtih prostorih podjetja D. d. d., s čimer je storil hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po 12. točki 4. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za katero mu je bila na podlagi četrtega odstavka 12. člena Pravilnika izrečena disciplinska sankcija denarne kazni v višini 15 % akontacije mesečne plače, ustvarjene v mesecu kršitve, za dobo treh mesecev.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - odločba Ustavnega sodišča - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti
Sodišče prve stopnje je postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije pravilno ustavilo. Pravilno se je sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, v kateri je slednje odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP v postopku izbrisa, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, lahko uveljavlja tudi ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ker pravna oseba še ni nehala poslovati ali ker ima premoženje ali ker ima neporavnane obveznosti. Gre za vsebinsko enak ugovor, kot ga je bilo možno že pred tem uveljavljati v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - veriga listin - sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Zemljiškoknjižni lastnik lahko izpodbija sklep o začetku postopka vzpostavitve listine s trditvijo, da: - listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oz., - je listina katere vzpostavitev se zahteva v njegovi posesti oz. v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za njeno izročitev predlagatelju postopka. Le če je vsebina ugovora taka, da jo je mogoče subsumirati pod enega od teh dveh pogojev, velja, da navedb v ugovoru ni treba dokazovati.
Tožnik je sicer formalno res podal predlog po zaslišanju obeh detektivov, vendar pa dokaznih predlogov ni substanciral. Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, kot je to v konkretnem primeru storil tožnik, za izvedbo dokaza ne zadošča. Nasprotno pa je tožena stranka predlog po zaslišanju obeh detektivov jasno substancirala, saj je njuno zaslišanje predlagala za ugotovitev dejstev, na katerih je temeljila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Glede na navedeno je treba šteti, da je substanciran dokazni predlog po zaslišanju obeh detektivov podala zgolj tožena stranka, zato v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP v celoti krije stroške zaslišanih prič.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2, 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kršitev tajnosti občil - tatvina
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ravnanje tožnice, ki je dne 14. 7. 2016 ob 17.03 uri posegla v pismarnico in iz nje vzela belo pismo, nekoliko kasneje pa še rumeno, in ob nespornem dejstvu, da je iz posnetkov nadzornih kamer dne 14. 7. 2016 jasno vidno, da je v času, od predaje testne pošiljke do odpreme pošiljke, le tožnica posegala v pismarnico in da je tožnica svoje ravnanje prikrivala, saj je kuverto dala pod delovni pult, kar ni običajen način dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnica obe kuverti odprla in iz testne pošiljke vzela denar - bankovec za 50,00 EUR, saj tega denarja ni bilo v pošiljki, ko je vsebino pošiljke preverila upravnica pošte C.C.. S svojim ravnanjem je tožnica izpolnila tudi znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po četrtem in petem odstavku 139. člena KZ-1, kakor tudi znake kaznivega dejanja tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih in da je bilo ravnanje tožnika, ko je zamahnil proti obrazu sodelavke in jo frcnil s prsti od spodaj navzgor po licu, neprimerno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vsako neprimerno ravnanje delavca še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki predstavlja razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi za takšno ravnanje tožnika zadoščal že izrek disciplinske sankcije ali pa pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z nadomestilom v obliki odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, do katerega je upravičen tožnik kot izvajalec na izvedbah iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Pravilno je ugotovilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve po sprejemu sprememb Pravilnika iz leta 2008, zaradi česar je bilo treba pri presoji njegove upravičenosti do tega nadomestila upoštevati pravilnik v besedilu, veljavnem v času upokojitve, torej tudi njegove spremembe iz leta 2008.
Spremembe Pravilnika niso v neskladju z ZASP, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, v čem naj bi bilo navedeno neskladje. Zgolj dejstvo, da je tožena stranka spremenila do tedaj veljavno ureditev, po kateri so bili nekdanji delavci - izvajalci upravičeni do plačila nadomestila v obliki odpravnine v višini od 20 do 50 % zadnje neto plače za vsako leto redne zaposlitve pri A., in sprejela manj ugodno ureditev, ne pomeni takega neskladja. To, da je od leta 2008 pripadajoče nadomestilo nižje od tistega, ki bi tožniku pripadalo po prvotnem Pravilniku, ne dokazuje, da je to nadomestilo neustrezno in nepravično.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku priznalo izvedenino, s tem da mu ni priznalo priglašenih stroškov za študij spisa s prilogami do 50 strani, ki jih je sodni izvedenec ovrednotil v višini 46,00 EUR. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 1. točki prvega odstavka 48. člena določa, da za študij spisa pripada izvedencu pri obsegu do 50 strani 46,00 EUR. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodni izvedenec že preštudiral sodni spis, kar pomeni, da za podajo dopolnilnega mnenja ni bil potreben dodaten študij.
Pravilna je prvostopenjska presoja o tem, da v obravnavanem primeru ni bilo kršeno ne načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih, ne načelo enake vrednosti dajatev. Navedeni načeli nista uporabni neposredno, saj morajo biti izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih sta načeli konkretizirani.
Prav tako tožeča stranka ni dokazala, da je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve, ker tožena stranka obveznosti po Pogodbi ne more več izpolniti, češ da počivališče B. "očitno nikoli ne bo zgrajeno". Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bodo sporne pogodbene obveznosti tožene stranke zapadle ob izgradnji počivališča B. Upoštevajoč odsotnost določitve roka, v katerem naj bi tožena stranka počivališče zgradila, ter dejstvo, da je Pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa pritožbene navedbe, da je izgradnja počivališča povsem "v zraku" ter da je nejasno, ali bo do tega sploh kdaj prišlo, ne morejo spremeniti pravilnosti izpodbijane odločitve.
Dogovor pravdnih strank o plačilu nadomestila je dopusten in sklenjen v okviru avtonomije pogodbenih stran.
zavrženje revizije - revizija - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje
Vpredmetni zadevi revizija ni vložena po odvetniku, niti ni izkazano, da bi imel pritožnik opravljeni pravniški državni izpit, zato jo je lahko prvostopenjsko sodišče v skladu z 91. členom ZPP kot nedovoljeno le zavrglo, saj bi v nasprotnem to storilo revizijsko sodišče.