ZIZ člen 42, 42/1. ZFPPIPP člen 131, 132, 280, 281, 389, 390.
izterjava nadomestila preživnine - prednostne terjatve - preživninska terjatev - stečaj preživninskega zavezanca - osebni stečaj dolžnika - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - omejena procesna sposobnost - napačno vročanje - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje stečajnemu upravitelju - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se v obravnavanem postopku izterjuje terjatev iz naslova preživnine, torej gre za prednostno terjatev v skladu s 390. členom ZFPPIPP, za izterjavo katere se ne uporabljajo določbe 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP.
V skladu z določbo 390. člena ZFPPIPP je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju. Ker gre za izterjavo denarne terjatve, postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Drugačno stališče bi izničilo namen določbe 390. člena ZFPPIPP, ki ureja posebna pravila za prednostne terjatve, saj izvršbe ne bi bilo mogoče realizirati glede na to, da je premoženje, ki ne sodi v stečajno maso, izvzeto tudi iz izvršbe (prim. 389. člen ZFPPIPP). Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik.
ZASP člen 31, 81, 146, 146/1 147, 147-4, 153, 156, 168, 168/2. OZ člen 198.
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - neupravičena obogatitev - višina nadomestila - veljavnost tarife - skupni sporazum - primerno nadomestilo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - nesklepčnost tožbenega zahtevka
Pravilno je stališče tožene stranke, da se pravica kabelske retransmisije izvršuje s priobčitvijo radijskih in televizijskih programov. Gre za enovito pravico kabelske retransmisije. Navedeno določilo Tarife 1998, kot tudi ZASP v 31. členu, ne ločita pravice kabelske retransmisije radijskih in televizijskih programov, temveč določata enotno nadomestilo za kabelsko retransmisijo avtorskih del v upravljanju tožeče stranke, tj. 0,175 EUR na naročnika mesečno. Zato na podlagi veljavnega materialnega prava v tej zadevi ni mogoče ločeno prisoditi avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo radijskih (kar vtožuje tožeča stranka v tem postopku) in ločeno za kabelsko retransmisijo televizijskih programov (kar je predmet postopka, ki ga sodišče obravnava pod opr. št. II P 389/2016). Zahtevek, kakršnega uveljavlja tožeča stranka, je tako ob drugačni pravni podlagi, ki jo je ugotovilo pritožbeno sodišče, nesklepčen.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse
Tožeča stranka je imela odvetnika in pooblaščenko. Odvetnik je prejeto obvestilo o taksni obveznosti za pritožbo poslal pooblaščenki, ki pa je zmotno menila, da gre za plačilo sodne takse za pritožbo v drugi zadevi, kjer jo zastopa ta odvetnik. Ker taksa ni bila plačana zaradi razloga, katerega je mogoče pripisati tožeči stranki, saj pooblaščenca nista bila zadosti skrbna pri ugotavljanju, za katero takso za pritožbo gre, ni mogoče šteti to za opravičljivi razlog za postavitev v prejšnje stanje.
Temeljno pravilo je, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev.
Če je terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je takšno ravnanje dolžnika (priznanje terjatve) vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka. Posledica priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave je torej ta, da je potrebno tožbo zavreči, saj je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela. Zoper takšen, z vidika tožeče stranke naključen dogodek, se tožeča stranka niti ne more braniti, k njemu tudi sicer ne prispeva nič.
aktivna legitimacija za vračilo premoženja agrarnih skupnosti - agrarna skupnost - član agrarne skupnosti - odškodnina članom agrarne skupnosti - eventualno sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - aktivna legitimacija - odškodnina - stvarna legitimacija
Eventualno sosporništvo na aktivni strani ni dopustno.
V sodni praksi je že izoblikovalo stališče glede aktivne legitimacije agrarne skupnosti. Ker gre za skupno uresničevanje interesov članov skupnosti, lahko takšno terjatev uveljavlja(jo) bodisi član(i) v korist vseh članov skupnosti, bodisi agrarna skupnost kot kolektivni pravni subjekt, v katerega se člani prostovoljno združujejo. Tožeča stranka ima zato dve možnosti: ali terjatve uveljavlja agrarna skupnost za svoje člane ali pa jo uveljavljajo vsi člani neposredno. Ni pa dopustno na aktivni strani zahtevkov kumulirati tako, kot je tožeča stranka storila v tej konkretni pravdi.
Bistvo pritožbe je zmotna uporaba materialnega prava. Hipotekarni dolžnik dvanajst let ni poskrbel za vpis lastninske pravice na nepremičnini nanj, zato ne more sedaj upnik kriti dolžnikovih stroškov, ki so nastali zaradi malomarnega ravnanja hipotekarnega dolžnika.
Upnik se je dolžnikovemu ugovoru upiral, navajal vsebinske razloge, zakaj je dolžnikov ugovor neutemeljen. Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo, da je dolžnik skušal nastalo situacijo rešiti po mirni poti že pred vložitvijo ugovora, vendar neuspešno.
ZGD-1 člen 390, 395, 501, 502, 522. ZPP člen 190, 190/2, 208, 208/1.
ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža
Družbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva.
V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
EZ-1 člen 473, 473/5, 473/6. ZNP člen 35, 35/1, 168, 168/1.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - postopek za pridobitev služnosti v javno korist - nujen postopek - stroški nepravdnega postopka
Določba petega odstavka 473. člena EZ-1 kot enega od pogojev, da se postopki za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po omenjenem zakonu vodijo kot nujni, določa, da mora razlastitveni upravičenec pri sodišču dati v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi (s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini). Da je v teku upravni postopek ustanovitve služnosti v javno korist zoper nasprotno udeleženko, ki teče na podlagi 473. člena EZ-1, je predlagatelj izkazal. To pa je bilo za ugoditev njegovemu predlogu v tem postopku ključno oziroma edino pomembno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00004945
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 372, 372/1-5, 390.
odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - pravica do pritožbe - posebni pogoj - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot posebni pogoj v pogojni obsodbi - izvršilni naslov
Državni tožilec nima pravice do pritožbe zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku.
Pravni temelj za določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi, ki se nanaša na povrnitev škode oškodovancu, lahko predstavlja le odločba o ugoditvi oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku oziroma druga pravnomočna odločba, ki ima naravo izvršilnega naslova v zvezi s škodo iz istega historičnega dogodka. Učinki stečajnega postopka v konkretnem primeru pa se raztezajo le na pravno osebo, ne pa tudi na obtoženca kot zavezanca za plačilo posebnega pogoja.
neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z izvedencem finančne stroke - razlike v izpovedbi prič - dokazna presoja
Utemeljena pa je pritožba, ko navaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu prekršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se z izvedencem finančne stroke s področja ocenjevanja vrednosti podjetij ugotovi, kakšna je bila tržna vrednost delnic N. v novembru 2006. Obdolženec je v zagovoru zanikal, da bi z navedeno medsebojno kompenzacijo terjatev in obveznosti oškodoval družbo C. ter je trdil, da delnice družbe N. niso imele vrednosti, ker je bila družba N. celotno navedeno obdobje nelikvidna, nesolventna, prezadolžena in kapitalsko neustrezna, kar je podkrepil s predloženim strokovnim mnenjem davčne svetovalke P.M., iz katerega izhaja, da je bila tržna vrednost delnic N. v navedenem obdobju enaka nič, enako pa zatrjuje na podlagi finančnega mnenja K. z dne 21. 5. 2015.
ZFPPIPP člen 56, 290, 290/4, 373, 373/2, 373/3, 380, 380/4, 380/5, 380/6. ZDDV-1 člen 73, 89, 89/7.
končanje stečajnega postopka - sklep o končanju stečajnega postopka - končna razdelitev - razdelitvena masa - osnovna sredstva - stranke glavnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - predlog za prenos preostanka stečajne mase - procesna legitimacija - vračilo preveč plačanega davka - obračun davka - rok za vračilo ddv - sodni depozit
Ker namerava upravitelj eventualni preostanek osnovnih sredstev in presežek DDV-ja prenesti na družbenike, je po oceni sodišča druge stopnje treba družbeniku (smiselno kot upniku) priznati procesno upravičenje za vložitev pritožbe zoper sklep o končanju stečajnega postopka.
Z novelo ZFPPIPP-C so bila določena posebna pravila za položaj, v katerem stečajni dolžnik pridobi na podlagi obračuna DDV terjatev do države, država pa mu vrne preveč plačan davek po njegovem izbrisu iz sodnega registra.
V takšnih primerih pridobi stečajni dolžnik s potekom roka za vračilo davka terjatev do države, ki bi morala biti del stečajne mase.
Nakazilo vračila preveč plačanega davka je mogoče samo v dobro računa sodišča za sodne depozite.
OZ člen 15, 51, 54, 74, 75, 289, 341, 341/1, 364, 364/2, 766, 778. ZIZ člen 15, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-3. ZPP člen 337, 337/1.
sklenitev pogodbe - soglasje volj - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - pooblastilno razmerje - obstoj pooblastilnega razmerja - mandatna pogodba - pripoznava dolga - zastaranje - odpoved zastaranju - pretrganje zastaranja - zavarovanje s predhodno odredbo - predhodna odredba - več predhodnih odredb - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - domnevana nevarnost - pritožbene novote
V zvezi z institutom pripoznave dolga je sodna praksa že zavzela stališče, da je pri razlagi izjave volje glede na njen namen, tj. začasna odvrnitev upnika od sodnega uveljavljanja terjatve, treba oceniti, ali se dolžnikova izjava, kadar (vse) njeno sporočilo ni zajeto z besedami, glede na okoliščine, v katerih je dana, navzven kaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg. Pri presoji ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
Za izdajo predhodne odredbe upniku ni potrebno izkazati ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo uveljavitev terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena, temveč zadostuje že verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za njeno uveljavitev.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je toženec storil očitano mu dejanje, je na tožniku.
Tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da je ravno toženec tisti, ki je sporni material navozil, niti ni uspel dokazati, da je toženec komurkoli naročil ali dovolil, da ta material pelje čez njegovo parcelo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004371
ZKP člen 96, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev naložene obveznosti - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - stroški pooblaščenca oškodovanca - objektivni razlogi
Ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, je pravilno odločilo, da stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Za odločitev, da se iz proračuna izplačajo stroški in nagrada pooblaščenca oškodovanca, pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage. Prvi odstavek 507. člena ZKP med drugim določa, da se za postopek za preklic pogojne obsodbe smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona, prvi odstavek 96. člena ZKP pa ureja stroške postopka v primeru, kadar se kazenski postopek ustavi, zato sodišče glede stroškov ravna po tem zakonskem določilu, ko ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe. Po prvem odstavku 96. člena ZKP tako v primeru ustavitve postopka bremenijo proračun stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, prav tako pa potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika. Potrebni izdatki in nagrada pooblaščenca oškodovanca se lahko ob ustavitvi postopka izplačajo iz proračuna le takrat, ko pooblaščenec zastopa zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca ali kadar zastopa oškodovanca kot tožilca, od katerega je državni tožilec prevzel pregon (drugi odstavek 63. člena ZKP), in sicer v primerih, določenih v drugem odstavku 96. člena ZKP, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Med potrebne izdatke, ki v primeru ustavitve postopka po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo proračun, torej ne sodijo nagrada in potrebni stroški pooblaščenca oškodovanca, slednje mora plačati oškodovanec sam.
Po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja (poglavje ZGD-1 o firmi - členi 12-28) ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. To pa pomeni, da registrsko sodišče ne presoja le razlikovanja predlaganega vpisa firme od že registriranih firm drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi, ali je v skladu z drugimi določbami ZGD-1 o firmi.
Določba prvega odstavka 23. člena ZGD-1, ki zapoveduje sodišču preizkus predlagane firme v sodni register skladno z določbami ZGD-1 o firmi, in določba drugega odstavka 23. člena ZGD-1, ki družbi, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, omogoča vložitev tožbe na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino, se ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Sodišče pri opravi preizkusa, kot mu ga nalaga prvi odstavek 23. člena ZGD-1, namreč ne more presojati vseh možnih pojavnih oblik sorodnosti in s tem zamenljivosti firm družbe s firmo druge družbe, zato je družbi omogočeno pravno varstvo njene firme tudi po drugem odstavku 23. člena ZGD-1. Zato je pravilno pritožbeno stališče, da možnost vložitve tožbe po drugem odstavku 23. člena ZGD-1, presoje varstva firme po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 že v registrskem postopku ne izključuje.
ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 8, 11, 12. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4.
dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - začasni zastopnik - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Zaradi tega je zakonodajalec posebej določil, da začasni zastopnik ni dolžan plačati takse za tistega, ki ga zastopa, taksa pa se izterja iz premoženja zastopanega (prvi in drugi odstavek 4. člena ZST-1). Navedeno specialno določilo derogira splošno določbo 8. člena ZST-1, ki določa plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanja sodišča.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 147, 147/1, 212, 212/4, 221b, 221b/5.
poenostavljena prisilna poravnava - prednostne pravice imetnikov prednostnih delnic - prednostne terjatve - imetnik terjatve - davki - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
ZFPPIPP v redni prisilni poravnavi ne daje privilegiranega statusa davčnim obveznostim, za razliko od poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 221.b člena ZFPPIPP).
Del dikcije dolžnika v NFP, ki se nanaša na davke, se tako nanaša le na postopek "poenostavljene" prisilne poravnave, ki je tekel pred začetkom postopka redne prisilne poravnave (po določbi petega odstavka 221.b člena ZFPPIPP namreč poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve za plačilo davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek).
Ni mogoče pritrditi pritožnici, da iz NFP izrecno izhaja dolžnikov predlog, da (redna) prisilna poravnava za davke ne učinkuje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo prisilno poravnavo v delu, ki ni bil predmet dolžnikovega predloga.
ZPP člen 9, 11, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 337, 337/1. OZ člen 637, 639, 639/1, 639/3. ZDDV-1 člen 76a.
zamudna sodba - nasprotje med trditvami in dokazi - podjemna pogodba - odprava napak po drugem izvajalcu - stroški odprave napak - zloraba procesnih pravic - odgovor na tožbo - obrnjena davčna obveznost - mediacija
Za izdajo zamudne sodbe zadošča, da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo v tožbi navedenim dejstvom.
Nadalje je treba pri odpravi napak upoštevati, da za oceno potrebnih stroškov za odpravo napake niso odločilne pogodbeno dogovorjene cene (višina plačila), temveč je treba izhajati iz pravice naročnika, da napake, ki jih ni odpravil podjemnik, odpravi hitro in zanesljivo. Pogosto in logično je namreč, da je treba za odpravo napake odpraviti tudi dela, ki ne bi bila potrebna, če bi podjemnik delo opravil brez napak.
Tožeči stranki ni mogoče očitati nikakršne zlorabe procesnih pravic, tožena stranka je imela namreč vso možnost in pravico, da se zoper tožbeni zahtevek brani z vložitvijo odgovora na tožbo, česar ni storila. Ker je opustila svoje procesne pravice, obstoja dogovora o umiku tožbe pa ni dokazala, ne more posledic le-tega naprtiti tožeči stranki s sklicevanjem na zlorabo njenih procesnih pravic.
Če bi šlo za "običajno" davčno obveznost, bi ga H d. o. o. kot izvajalec zaračunala tožeči stranki v plačilo, v primeru obrnjene davčne obveznosti, pa bo morala tožeča stranka davek plačati neposredno davčnemu organu, zato je za odpravo napak upravičena do celotnega vtoževanega zneska (z DDV).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004409
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za določitev nujne poti - nujna pot - primerno denarno nadomestilo - ugovor že razsojene stvari - identiteta predloga - identiteta strank - možnost sodelovanja stranke v postopku - materialni udeleženci
V nepravdnem postopku so lahko formalno pravnomočne le tiste odločbe, na podlagi katerih lahko druge osebe ustanavljajo pravice. Sodišče je na take odločbe, izdane v nepravdnem postopku, vezano. Če pa zavrne predlog predlagatelja za ustanovitev nujne poti in predlagatelj ponovno vloži zahtevek za dovolitev nujne poti (tudi) preko iste nepremičnine, takega zahtevka ne more zavreči zgolj zato, ker je bil že pravnomočno zavrnjen. Presoditi je treba, če gre za identično stvar. Po ustaljenih stališčih sodne prakse sta dva spora identična, kadar je podana subjektivna in objektivna istovetnost.
OZ člen 311, 312. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor pobota - materialno pravni pobot - pogoji za pobot terjatev - likvidna terjatev - kdaj pobot nastane - izvršilni stroški
Iizvršilno sodišče v izvršilnem postopku, ko odloča o ugovoru pobotanja nejudikatne terjatve, ne presoja samo pogojev zapadlosti in istovrstnosti pobotavanih terjatev, temveč tudi, ali je v pobot uveljavljena terjatev likvidna - to je obstoječa (dolžnik namreč lahko pobotava le obstoječo terjatev). Terjatev pa je v izvršilnem postopku lahko likvidna le takrat, ko je izkazana z enako močno listino, kot jo ima upnik za svojo terjatev (torej z izvršilnim naslovom), ali pa če ni sporna. Izvršilno sodišče sodbo le izvršuje, izvršilni postopek pa je namenjen prisilni izterjavi terjatve.
Sodišče s tem, ko se je oprlo na upnikovo nasprotovanje pobotu nejudikatne terjatve, ni storilo absolutno bistvene kršitve določb postopka. O tem vprašanju namreč ni bilo niti pristojno razpravljati, zato je dolžnikovo mnenje o upnikovemu odgovoru brezpredmetno. Zato učinkuje pobot samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik v izvršbi uveljavil.
Odločitev o stroških ni matematična operacija temveč uporaba materialnega prava, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka, pravilna. Da pa je dolžnik uspel le v manjšem obsegu, iz zgoraj povedanega in obsega obrazložitve obeh sodnih odločb nikakor ni mogoče zaključiti.