CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003829
OZ člen 3, 86, 87, 88, 112, 112/2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - kreditna pogodba - tuja valuta - običajno tveganje - pojasnilna dolžnost - tveganje - vsebina pojasnilne dolžnosti
Pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, zato je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ) sklenitev tovrstnih pogodb dopustna. V primeru potrošniških kreditnih pogodb je pomemben 23. člen ZVPot, ki podjetju prepoveduje postavljanje pogodbenih pogojev, ki so do potrošnika nepošteni. Kot sankcija je predvidena ničnost takšnih pogodbenih pogojev. Po stališču Sodišča EU je tudi pogoj, ki predstavlja glavni predmet pogodbe, mogoče izreči za nedovoljen, če ni zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, pri čemer te zahteve ni mogoče zožiti zgolj na formalno in slovnično razumljivost, temveč mora biti v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj.
Namen predpisovanja pojasnilne dolžnosti banke je v zaščiti nasprotne pogodbene stranke, ki ji na ta način pravo zagotavlja bolj enakovreden informacijski položaj. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne dvomi, da je tožnik teoretično vedel, kaj predstavlja valutno tveganje in da se je zavedal, da imajo spremembe v tečajih lahko vpliv na odplačevanje njegove kreditne obveznosti. Vprašanje pa je, ali se je zavedal vseh tveganj, ki so bile bankam ob sklepanju kreditnih pogodb znane oziroma jim bi morale biti znane. Banka Slovenije je namreč že leta 2005 komercialne banke opozarjala, da je izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju lahko zelo velika, saj je švicarski frank na relativno nizkih ravneh, zato je v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo, zato je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, ali je bil tožnik s tovrstnimi tveganji seznanjen.
ZASP člen 81, 130, 130/1, 146, 147, 156, 156/4. ZASP-B člen 26, 26/4. - člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 33, 33/6, 40, 81.
nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - javno priobčevanje komercialnih fonogramov - začasna tarifa - tarifa zavoda ipf - primerno denarno nadomestilo - nedoločen pravni pojem - nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - obdavčljivi dogodek
Od uveljavitve ZASP-B tožeča stranka tarife za uporabo fonogramov ne more enostransko določati. S četrtim dostavkom 156. čl. ZASP je - izključno za primer, da tarifa še ni bila določena - predvideno, da tožeča stranka (tudi po uveljavitvi ZASP-B) lahko določi začasno tarifo.
Pritožbeno sodišče ne soglaša z ugotovitvijo, da po prenehanju veljavnosti Skupnega sporazuma in med pravdnima strankama sklenjene pogodbe materialna podlaga za določitev nadomestila za uporabo fonogramov v komercialnih radijskih programih ne obstaja. Začasna tarifa, ki se je uporabljala pred sklenitvijo Skupnega sporazuma (objavljena v Uradnem listu 53/2005), s sklenitvijo Skupnega sporazuma ni prenehala veljati. Zgolj uporabljala se v času, ko je bilo razmerje urejeno s Skupnim sporazumom (2. odstavek prvega člena Tarife), ni.
Že sodišče prve stopnje se je izreklo, da se z argumentom, da se je na radijskih valovih in po internetu istočasno predvajala ista glasba, tožena stranka plačilu za internetno predvajanje ne more uspešno upreti. Gre za drugo sredstvo priobčevanja fonogramov (pritožnik internetno predvajanje opredeljuje za sekundarno retransmisijo), drug in širši krog poslušalcev kot pri radiodifuznem oddajanju. Ni pomembno, da tožena stranka glasbo, ki je objavljena v dveh medijih (radiodifuzno in internetno oddajanje) predvaja le enkrat, z enim fonogramom. Bistven je krog poslušalcev, ki mu je sredstvo, s katerim je glasba predvajana, dosegljivo in poslušanost ter promet, ki ga s tem doseže.
Tožeča stranka se je s podpisom zavarovalne police zavezala plačevati premijo za strojelomno zavarovanje s pribitkom za odkup amortizacije. Če bi tožena stranka želela upoštevati amortizacijo za vsak del, ki ima znatno krajšo življenjsko dobo, potem se Splošni pogoji ne bi v nadaljevanju sklicevali na dele strojev naštete v 2. in 3. točki tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev.
Žičnica je brez pogona in se poganja z lastno težo vozičkov. Brez slednjih, žičnica ne funkcionira. Vozički torej predstavljajo bistveni, sestavni del žičnice in skupaj z vlečno vrvjo in stebri predstavljajo celoto stroja. Zavarovanje za strojelom je bilo sklenjeno za žičnico kot celoto, kar pomeni, da so bili v zavarovanje vključeni tudi vozički.
Narokov se nista udeležila odvetnika, temveč pooblaščenca, ki imata sicer opravljen pravniški državni izpit, vendar nista odvetnika. Sodišče v tem primeru ni imelo nobene podlage za priznanje stroškov za zastopanje na navedenih narokih.
preživninska dolžnost staršev - določitev preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - potrebe otroka in zmožnosti staršev - ocena potreb - tožba za zvišanje preživnine
Namen preživninske pravde ni detajlno ugotavljanje in podroben pregled celotnega poslovanja tožničinih staršev. Sodišče na podlagi razpoložljivih dokazov le oceni materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00003034
ZPP člen 191, 191/1, 286b, 286b/1.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - pasivna legitimacija - razveljavitev zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na razveljavitev zakonske zveze zavrnilo zaradi zgrešene pasivne legitimacije, ker na pasivni strani v procesni skupnosti niso bili zajeti vsi dediči. Takšno stališče bi bilo pravilno, če bi tožnica s tožbo uveljavljala tudi ugotovitev obstoja dedne pravice po zapustniku iz naslova izvenzakonske skupnosti, na kar je tožnico napotilo zapuščinsko sodišče. V tem položaju bi dediči imeli položaj nujnih enotnih sospornikov in bi morala bodisi na aktivni bodisi na pasivni sodelovati tudi zapustnikova sestra kot zakonita dedinja.
navidezna (simulirana) pogodba - načelo dobre vere in poštenja
Navidezna - simulirana pogodba sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. Stranki hočeta, da posel nastane le navidez, na zunaj. Za stranki posel ne velja. Običajno je navidezna pogodba zoper načela dobre vere in poštenja. Bistveno za navidezen posel je, da se pogodbeni stranki strinjata glede njene navideznosti, kar pomeni, da obstaja zavestno razhajanje med voljo in izjavo pri obeh pogodbenih strankah. Takšnega razhajanja sodišče prve stopnje iz izvedenih dokazov ni ugotovilo in tega tudi iz trditev tožene stranke ni zaključiti.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - skrivanje premoženja
Dogovorjeno je bilo, da bo prvodolžnik denar investiral v nepremičnino k.o. Y in da bo tako posojena sredstva vrnil upniku po prodaji nepremičnine, upnik pa bo imel tudi pravico do udeležbe pri dobičku, tega pa sedaj noče storiti, saj je kupnina na materinem transakcijskem računu, ki vsakršno poplačilo upnika zavrača. To utegne konstituirati dejanski stan razpolaganja z dolžnikovim premoženjem. Zato se višjemu sodišču v konkretni zadevi vprašanje zemljiškoknjižnega stanja in dejanskega lastništva nepremičnine k.o. Y kaže kot nepopomebno pri presoji subjektivnega pogoja. Premoženje lahko predstavlja tudi kupnina, do katere naj bi bila po dogovoru med upnikom in prvodolžnikom soupravičena prav prvodolžnik in upnik. To pa so trditve o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na vprašanje razpolaganja z dolžnikovim premoženjem, na katere sodišče prve stopnje ni odgovorilo.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje v predalčnik pravne osebe - prejem pošiljke - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti.
Dolžnik kot pravna oseba mora ob dolgotrajnem sumu, da mu iz hišnega predalčnika izginjajo pošiljke, organizirati njihov prejem tako, da bo te tudi dejansko prejel. Enega od načinov za preprečitev takega ravnanja, ki tudi po mnenju višjega sodišča ne pomeni nesorazmernega bremena za dolžnika, je navedlo že sodišče prve stopnje, to je dvig pošiljke na pošti. Zgolj vlaganje ovadb pa ne zadošča.
V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Po 36. členu ZIZ je izjemoma dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker zamujen rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni tak primer, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je tožeča stranka s stopnjo prepričanja dokazala, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba, se je dokazno breme, ki ga je po pravilih o materialnem dokaznem bremenu nosila tožeča stranka, procesno prevalilo na toženca, ki bi moral z nasprotnim dokazom dokazati, da je bil prejeti znesek v višini 6.000,00 EUR namenjen za plačilo dela, ki ga je toženec opravil za tožečo stranko. Vendar pa toženec tega bremena ni zmogel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003290
ZPSPP člen 14. ZOR člen 145. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-3, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev vlaganj v poslovni prostor - relativnost pogodbenega razmerja - najemna pogodba - podnajem
Tožnik od pravnega naslednika lastnice hiše zahteva povračilo vlaganj v poslovni prostor. Pri tem se ni izkazal z najemno pogodbo, ampak je kot podnajemnik imel trgovino v prostorih, kar je najela najemnica. Ker ne uveljavlja obogatitvenega zahtevka, na podlagi pogodbe z najemnico ne more dobiti zatrjevanih dogovorjenih revaloriziranih vlaganj.
Razmerje med tožečo in toženo stranko je samostojno pravno razmerje. Tožeča stranka je dolžna pridobiti samo evidenco uporabnikov, ki koristijo pitno vodo ter količino porabljene pitne vode. Plačilo računov za vodarino ne pomeni pripoznave dolga za plačilo komunalnih storitev, saj se pripoznava lahko nanaša le na stranke iz istega obligacijskega razmerja.
Dokazno breme je bilo na toženi stranki, saj je bila zavezana izpolniti terjatev iz naslova komunalnih storitev tožeči stranki. Tožeča stranka jo je celo pozvala naj to dokaže, tožena stranka pa je uspela zgolj dokazati, da je poravnala obveznosti družbi M., ni pa uspela dokazati, da so bile obveznosti poravnane tožeči stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002922
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2.
odgovornost več oseb za isto škodo - civilna odgovornost - kazenska odgovornost - odškodninska odgovornost - napeljevalec - solidarna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj
To, da je bil toženec v kazenskem postopku obsojen za drugo kaznivo dejanje kot povzročitelj škode in da mu v kazenskem postopku ni bilo očitano, da je povzročitelja napeljeval h kaznivemu dejanju, s katerim je bila povzročena škoda, še ne pomeni, da civilno sodišče ne bi moglo ugotoviti toženčeve odškodninske odgovornosti zaradi napeljevanja k škodnemu dejanju.
Sodišča so vezana na trditveno podlago in dokaze, ki jih predlaga stranka, ki morajo biti ustrezno substancirani.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da so bili prispevki posameznega zakonca pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja približno enaki.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odklonitveni razlogi
Glede na zakonsko široko zastavljeno pravico družbenika do informacij je treba omejitev te pravice razlagati zelo ozko. Možna je le v izjemnih primerih.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - paulijanska sodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - actio pauliana
Res s sodbo ni odločeno o obveznosti dolžnice upniku plačati terjatev, vendar ji to tudi s sklepom o izvršbi ni naloženo. Izvršba je namreč dovoljena le zaradi poplačila denarne terjatve upnika v višini 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi s prodajo solastniških deležev dolžnice na predmetnih nepremičninah. Izvršilni naslov (paulijanska sodba) v II. točki izreka nalaga toženi stranki (dolžnici v tej izvršilni zadevi) obveznost dopustiti, da tožeča stranka (upnik v tej izvršilni zadevi) poplača svojo terjatev, kot je ugotovljena v I. točki izreka sodbe, iz solastniških deležev na predmetnih nepremičninah.
Obstoj v plačilo zapadle terjatve je pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ) in je bilo to vprašanje v okviru ugotavljanja pogojev za utemeljenost paulijanske tožbe predmet presoje v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov.
ZDZdr člen 33, 33/1, 39. URS člen 15, 15/3, 19, 35, 51, 51/3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - poseg v ustavne pravice posameznika - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Izpodbijani sklep se osredotoča na vprašanje, ali je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom nujno, ker oseba z odklanjanjem zdravljenja huje ogroža svoje zdravje. Zaradi zagotovitve pravice do samostojnega odločanja o sebi je po stališču sodne prakse treba najprej preizkusiti, ali oseba, ki odklanja zdravljenje, zaradi narave duševne motnje oziroma intenzivnosti, v kateri se izraža pri osebi v času odločanja, ni sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja. Zdravljenje proti volji osebe ni dopustno. Če oseba zaradi vpliva duševne motnje ni sposobna razumeti pomena zdravljenja ali ravnati v skladu s tem, je v nadaljevanju treba preizkusiti, ali je zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom neogibno potrebno za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
nedopustna pritožba - stranke zapuščinskega postopka - oporočni in zakoniti dediči - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine
Ker pritožnik ni potomec zapustnice, ni materialnopravno upravičen izločati dela premoženja iz njene zapuščine po 32. členu ZD, s tem pa ga tudi ni mogoče šteti za drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, saj mora biti po 175. členu ZD izpolnjen pogoj, da takšna oseba uveljavlja pravico, ki ima dednopravno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00002642
ZUreP-1 člen 105.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - namembnost zemljišča - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Za določitev višine odškodnine je odločilen le namen (status) zemljišča, za katerega se je uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture njegov status spremenjen.
V predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002967
ZPP člen 242, 242/2, 249, 254, 286, 286/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec po stopnicah - vzrok padca - trditveno breme - izvedensko mnenje - prekluzija - tožbena podlaga - dopustno navajanje novih dejstev - pravočasno navajanje novih dejstev - ponovitev dokaza z izvedencem
Tožnici ni mogoče očitati, da pred pridobitvijo izvedeniškega mnenja ni navedla pravilnega razloga za svoj padec, temveč je tega pripisala vlažnosti stopnišča kot posledici mokrote kuhinjskih tal v neposredni bližini. Sam razlog za padec je tožnica videla v stopnišču in tudi očitala delodajalcu, da ni poskrbel za ustrezno organizacijo delovnega procesa, ker ni zagotovil uporabe pravilnega postopka odnašanja živil v spodnje prostore, ki bi omogočal bolj pazljivo hojo brez nošenja bremen. Po oceni pritožbenega sodišča je s tem zadostila svojemu začetnemu trditvenemu bremenu v postopku, ki pa ga je naknadno še dodatno konkretizirala s prejemom izvedeniškega mnenja s strani izvedenca s področja varstva pri delu. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica glede navedb o resničnem vzroku za padec prekludirana, je procesno pravno zgrešeno, saj njene kasnejše trditve predstavljajo del dopustne (razširjene) tožbene podlage, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sistema prekluzij, kot ga ureja 286. člen ZPP, sodišče ne sme razlagati tako togo, da bi njegova uporaba ogrozila vsebinsko odločanje v zadevi. Po določilu četrtega odstavka 286. člena ZPP ima namreč stranka možnost, da še tudi kasneje, po prvem naroku, navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze pod pogojem, da tega ni mogla pravočasno storiti brez svoje krivde. Vsak konkretni primer pa pri tem terja iskanje ustreznega ravnovesja, saj so procesni položaji, ko stranka pridobi možnost navajanja novih dejstev in dokazov, zelo pestri in različni.