začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - skrivanje premoženja
Dogovorjeno je bilo, da bo prvodolžnik denar investiral v nepremičnino k.o. Y in da bo tako posojena sredstva vrnil upniku po prodaji nepremičnine, upnik pa bo imel tudi pravico do udeležbe pri dobičku, tega pa sedaj noče storiti, saj je kupnina na materinem transakcijskem računu, ki vsakršno poplačilo upnika zavrača. To utegne konstituirati dejanski stan razpolaganja z dolžnikovim premoženjem. Zato se višjemu sodišču v konkretni zadevi vprašanje zemljiškoknjižnega stanja in dejanskega lastništva nepremičnine k.o. Y kaže kot nepopomebno pri presoji subjektivnega pogoja. Premoženje lahko predstavlja tudi kupnina, do katere naj bi bila po dogovoru med upnikom in prvodolžnikom soupravičena prav prvodolžnik in upnik. To pa so trditve o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na vprašanje razpolaganja z dolžnikovim premoženjem, na katere sodišče prve stopnje ni odgovorilo.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - simbolična izročitev - izročitev stvari kupcu
Po določbi 60. člena SPZ je za pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla uzakonjeno tradicijsko načelo, ki zahteva, da prenosnik na pridobitelja prenese posest stvari, kar se opravi z izročitvijo v posest (traditio). S tem prodajna pogodbe kot zavezovalni del posla doseže svoj cilj - predmet prodaje iz lastništva prodajalca preide v lastništvo kupca. Izročitev se opravi kot dejanska izročitev v neposredno lastniško posest (traditio vera), vendar pa to pogosto ni mogoče ali pa druge okoliščine narekujejo, da se izročitev opravi na drugačen način. Tako kot dejanska izročitev šteje izročitev, ki se opravi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev. Zadošča torej, da prenosnik omogoči pridobitelju, da ta začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003829
OZ člen 3, 86, 87, 88, 112, 112/2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - kreditna pogodba - tuja valuta - običajno tveganje - pojasnilna dolžnost - tveganje - vsebina pojasnilne dolžnosti
Pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, zato je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ) sklenitev tovrstnih pogodb dopustna. V primeru potrošniških kreditnih pogodb je pomemben 23. člen ZVPot, ki podjetju prepoveduje postavljanje pogodbenih pogojev, ki so do potrošnika nepošteni. Kot sankcija je predvidena ničnost takšnih pogodbenih pogojev. Po stališču Sodišča EU je tudi pogoj, ki predstavlja glavni predmet pogodbe, mogoče izreči za nedovoljen, če ni zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, pri čemer te zahteve ni mogoče zožiti zgolj na formalno in slovnično razumljivost, temveč mora biti v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj.
Namen predpisovanja pojasnilne dolžnosti banke je v zaščiti nasprotne pogodbene stranke, ki ji na ta način pravo zagotavlja bolj enakovreden informacijski položaj. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne dvomi, da je tožnik teoretično vedel, kaj predstavlja valutno tveganje in da se je zavedal, da imajo spremembe v tečajih lahko vpliv na odplačevanje njegove kreditne obveznosti. Vprašanje pa je, ali se je zavedal vseh tveganj, ki so bile bankam ob sklepanju kreditnih pogodb znane oziroma jim bi morale biti znane. Banka Slovenije je namreč že leta 2005 komercialne banke opozarjala, da je izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju lahko zelo velika, saj je švicarski frank na relativno nizkih ravneh, zato je v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo, zato je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, ali je bil tožnik s tovrstnimi tveganji seznanjen.
nedopustna pritožba - stranke zapuščinskega postopka - oporočni in zakoniti dediči - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine
Ker pritožnik ni potomec zapustnice, ni materialnopravno upravičen izločati dela premoženja iz njene zapuščine po 32. členu ZD, s tem pa ga tudi ni mogoče šteti za drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, saj mora biti po 175. členu ZD izpolnjen pogoj, da takšna oseba uveljavlja pravico, ki ima dednopravno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002922
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2.
odgovornost več oseb za isto škodo - civilna odgovornost - kazenska odgovornost - odškodninska odgovornost - napeljevalec - solidarna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj
To, da je bil toženec v kazenskem postopku obsojen za drugo kaznivo dejanje kot povzročitelj škode in da mu v kazenskem postopku ni bilo očitano, da je povzročitelja napeljeval h kaznivemu dejanju, s katerim je bila povzročena škoda, še ne pomeni, da civilno sodišče ne bi moglo ugotoviti toženčeve odškodninske odgovornosti zaradi napeljevanja k škodnemu dejanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003833
OZ člen 619, 642, 642/2. ZPP člen 4, 216, 236a.
podjemna pogodba - dolžnost plačila - določitev plačila in izplačilo - plačilo, ki ustreza vrednosti dela - primerno plačilo - prosti preudarek - pisna izjava priče - dokaz z zaslišanjem prič - načelo neposrednosti - pobotni ugovor
Skladno z 216. členom ZPP je sodišče ceno 10,40 EUR na uro, ki jo je obračunala tožeča stranka, ugotovilo kot primerno glede na to, da so iz cenika suhomontažnih sistemov sekcije gradbincev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije razvidne cene montažne (16,80 EUR) oz. režijske ure (18,90 EUR) bistveno višje. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, saj je slednja cena skladna z določbo drugega odstavka 642. člena OZ, ki določa, da če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Pisna izjava predlagane priče se lahko uporabi kot dokaz samo, če je pridobljena skladno z 236.a členom ZPP. V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz (zaslišanje priče) in jo povabilo na narok. Priča izostanka ni opravičila, ampak je po lastni odločitvi poslala pisno izjavo brez poziva ali soglasja sodišča o tem. Kršitev načela neposrednosti bi bila, če bi sodišče njeno izjavo upoštevalo brez da bi bile izpolnjene predpostavke iz 236.a člena ZPP.
začetek teka roka - javno objavljanje na spletnem portalu ajpes - javna objava sklepa na portalu AJPES - potrjena poenostavljena prisilna poravnava
Določba četrtega odstavka 219. člena ZFPPIPP je jasna in ne omogoča analogije z vročanjem sklepov z objavo na straneh Ajpes.
Objava datuma pravnomočnosti na spletnih straneh Ajpes je v korist strankam, da jim tega ni treba individualno poizvedovati na sodišču. Tudi za sodišče je to dosti bolj ekonomično, glede na to, da v insolventnih postopkih praviloma nastopa množica upnikov.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002929
ZZLPPO člen 5. ZLNDL člen 1, 2. OZ člen 86. SPZ člen 43, 43/2.
lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - ničnost spornih kupoprodajnih pogodb - lastninjenje družbene lastnine - materialnopravno napačna vknjižba - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost kupca - dobrovernost nadaljnjega pridobitelja - razpolagalna sposobnost - razpolagalni pravni posel - razpolagalno upravičenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Da bi tožnica v postopku uspela, ne zadošča, da izkaže napačno vknjižbo prve tožene stranke po določbah ZLNDL, temveč mora izkazati tudi, da druga in tretja toženka ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb in naknadni pridobitvi lastninske pravice nista bili dobroverni. Če sta torej druga in tretja toženka svojo lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah pridobili v dobri veri, sta glede na potek časa, ko je od sklenitve pogodb minilo že šestnajst let, nepremičnine priposestvovali. Pri tem je bistveno, da gre za naknadna pridobitelja lastninske pravice in ne za pridobitelja, ki bi postal lastnik na podlagi enega od zakonov o lastninjenju družbene lastnine, zato priposestvovanja zaradi pravne zmote ni mogoče izključiti.
Razpolagalni pravni posel je dvostranski pravni posel, katerega predmet je razpolaganje s stvarno pravico. Sestavljen je iz izjave volje odsvojitelja o razpolaganju s pravico in izjave volje pridobitelja, da soglaša s takšnim razpolaganjem. Samo razpolagalno upravičenje ni predpostavka za veljavnost zavezovalnega niti razpolagalnega pravnega posla.
S priposestvovanjem kot originarnim načinom pridobitve lastninske pravice se sanirajo morebitne napake v zvezi s pomanjkanjem razpolagalnega upravičenja, hkrati pa je zagotovljena varnost pravnega prometa. Tako po poteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje.
prekinitev postopka - zakonski pogoji - prenehanje stranke v postopku - predhodno vprašanje - sposobnosti biti stranka - skrbnik za poseben primer - zakonito zastopanje - procesna predpostavka - pravnomočna odločba upravnega organa
Zaradi v 205. členu ZPP taksativno naštetih dogodkov, nastalih med postopkom, se postopek prekine na podlagi samega zakona. Gre za taksativno naštete primere prenehanja stranke med pravdo, prenehanja delovanja sodišča zaradi vojne ali drugih vzrokov ali če drug zakon tako določa.
ZPP v 206. členu omogoča tudi prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonsko izpolnjeni razlogi. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo.
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter v tem okviru pravilnost zastopanja, vključno z dovoljenjem za opravo predpravdnih dejanj, sta procesni predpostavki. Od njunega obstoja je odvisna dopustnost tožbe in končno odločba. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in pomanjkljivosti niso odpravljive, sodišče namreč tožbo zavrže.
skrbnost dobrega strokovnjaka - kreditna pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzivni rok - neposlovna škoda - zastaralni rok - odškodninska odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - cenilec - zavarovanje kredita - hipoteka - rok za tožbo - škoda zaradi zaupanja - pravna praznina - jamčevalni roki kot prekluzivni roki
Prekluzivni roki za jamčevalne zahtevke za škodo zaradi zaupanja zaradi kršitve podjemne pogodbe veljajo za pogodbene stranke, pritožbeno sodišče pa je že pojasnilo razloge, zaradi katerih šteje, da je pogodba (med naročnikom in cenilcem) vzpostavila varstveni učinek, iz katerega tretja oseba črpa svoje pravice in obveznosti, zato je zaradi načela enakosti tudi tretja oseba vezana na prekluzivne roke, kot veljajo za naročnika, pri uveljavljanju pravice do povrnitve škode zaradi zaupanja.
najemna pogodba - odtujitev v zakup dane stvari - neupravičena pridobitev
Za položaj zakupnika je pomembno obvestilo (naznanitev) prenosa lastninske pravice, ker šele takrat postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Do tega trenutka je v zvezi z njim prejšnji zakupodajalec, čeprav je ta položaj izgubil že v trenutku, ko je bil prenos lastninske pravice opravljen. Po prejetem obvestilu pa nastopi obveznost zakupnika, da najemnino plača samo pravemu zakupodajalcu, to je pridobitelju lastninske pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004180
ZPrCP člen 3, 107, 107/1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
preizkus alkoholiziranosti - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazna ocena zagovora - dokazna ocena izpovedbe prič
Nobenega dvoma zato ni, da sta obdolženca zakonito opravila pri oškodovancu kot tožilcu preizkus alkoholiziranosti, saj sta imela pooblastila za tako ravnanje v ZPrCP določbah prvega odstavka 107. člena in v 3. členu istega zakona. Ravnala sta torej v mejah uradnih pravic. Sodišče prve stopnje se zato pravilno in utemeljeno sklicuje na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 307/2009 z dne 4. 3. 2010, iz katere izhaja, da policija lahko zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola tudi po tem, ko je po prekršku s takšno vožnjo prenehal, ne glede na to, kje se v takšnem trenutku nahaja. To pa torej pomeni, da četudi bi obdolženca sledila oškodovancu kot tožilcu na makadamsko pot, ki bi bila, kot skuša prikazati pritožba, del dvorišča, ki ni namenjen javnemu prometu, lahko opravila postopek za preizkus alkoholiziranosti. Vsaka drugačna razlaga zakonskih določb bi namreč privedla do absurdnih položajev, ko bi na primer voznik, ki bi vozil na način, ki bi vzbudil pri policiji sum, da vozi pod vplivom alkohola, že s tem, ko bi zapeljal z javne ceste na drugo površino, na primer travnik, lahko preprečil ugotavljanje, ali je storil prekršek ali kaznivo dejanje oziroma ali je vozil pod nedovoljenim vplivom alkohola.
Če sodišče pri izreku enotne kazni po določbah o odmeri kazni obsojencu iz 55. člena KZ-1 prej pravnomočno, a neizvršljivo denarno kazen napravi izvršljivo, prekorači pravico, ki jo ima po zakonu in v škodo obtoženca krši kazenski zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003154
URS člen 35. ZPP člen 14.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - doktrina eggshell skull - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Doktrina "egg-shell skull", ki je sprejeta v novejši sodni praksi, temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celotni obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodi tudi toženčeva pestra nevrotična in osebnostna patologija, ki jo je izpostavil izvedenec medicinske stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003595
OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 74, 74/1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - skupno premoženje - posebno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - načelo realne subrogacije - vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - višina uporabnine - nemožnost uporabe vozila - informativni dokaz - izločitev sodnika
S tem, ko tožnica zahteva od toženca svoj delež na skupnem premoženju v obliki izplačila denarnega zneska, ki ji pripada iz skupnih vlaganj, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so dopustni zahtevki, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V obravnavani zadevi so te okoliščine podane že s tem, da so predmet skupnega premoženja vlaganja pravdnih strank v obnovo nepremičnine, v lasti toženca, ki jo edini uporablja, pri čemer je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine. Tožnica ni uspela s stvarnopravnim zahtevkom za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju. Zato je pravilno stališče sodbe, da je upravičena z obligacijskim zahtevkom zahtevati povrnitev vlaganj.
Prikrajšanje zaradi neuporabe vozila je v sodni praksi ponavadi izkazano kot strošek najema nadomestnega primerljivega vozila. Vendar pa tožnica v obravnavani zadevi ni izkazovala stroška najema nadomestnega vozila, pač pa, da je morala kupiti drugo vozilo in na ta način nadomestiti izgubo vozila. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi v takšni obliki zahtevana uporabnina zaradi prikrajšanja pri uporabi vozila dopustna in jo je v takšnih okoliščinah mogoče priznati.
ZDZdr člen 33, 33/1, 39. URS člen 15, 15/3, 19, 35, 51, 51/3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - poseg v ustavne pravice posameznika - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Izpodbijani sklep se osredotoča na vprašanje, ali je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom nujno, ker oseba z odklanjanjem zdravljenja huje ogroža svoje zdravje. Zaradi zagotovitve pravice do samostojnega odločanja o sebi je po stališču sodne prakse treba najprej preizkusiti, ali oseba, ki odklanja zdravljenje, zaradi narave duševne motnje oziroma intenzivnosti, v kateri se izraža pri osebi v času odločanja, ni sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja. Zdravljenje proti volji osebe ni dopustno. Če oseba zaradi vpliva duševne motnje ni sposobna razumeti pomena zdravljenja ali ravnati v skladu s tem, je v nadaljevanju treba preizkusiti, ali je zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom neogibno potrebno za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
Razmerje med tožečo in toženo stranko je samostojno pravno razmerje. Tožeča stranka je dolžna pridobiti samo evidenco uporabnikov, ki koristijo pitno vodo ter količino porabljene pitne vode. Plačilo računov za vodarino ne pomeni pripoznave dolga za plačilo komunalnih storitev, saj se pripoznava lahko nanaša le na stranke iz istega obligacijskega razmerja.
Dokazno breme je bilo na toženi stranki, saj je bila zavezana izpolniti terjatev iz naslova komunalnih storitev tožeči stranki. Tožeča stranka jo je celo pozvala naj to dokaže, tožena stranka pa je uspela zgolj dokazati, da je poravnala obveznosti družbi M., ni pa uspela dokazati, da so bile obveznosti poravnane tožeči stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003574
OZ člen 2, 3, 9, 65, 65/2, 105, 111, 111/2, 111/4, 111/5.
prodajna pogodba - gradbena pogodba - zamuda z izpolnitvijo - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - pogodbeno dogovorjena razvezna klavzula - učinki razvezane pogodbe - vrnitev are - odškodnina - nasprotna tožba - dispozitivna narava zakonskih določb - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti
Zaradi načela pogodbene svobode strank in načela o dispozitivni naravi določb OZ imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudo pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ v členih od 103 do 110.
Tožeča stranka je kršila pogodbo, v posledici česar je tožena stranka dne 6.1.2010 odstopila od pogodbe. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka dne 18.2.2010 sama odstopila od pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode. Za prenehanje pogodbe je namreč tožeča stranka odgovorna sama, zaradi česar odškodninski tožbeni zahtevek zoper toženo stranko ni utemeljen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004162
KZ-1 člen 7, 87, 87/1, 92, 92-5, 93, 93/1, 94.
denarna kazen - stranska denarna kazen - pretrganje teka zastaralnega roka - uporaba milejšega zakona
Obsojenec v pritožbi pod "prvič" napačno ugotavlja, da mu je bila s sodbo I K 2093/2015 z dne 3. 3. 2015, ko je postala pravnomočna, izrečena razen kazni zapora še stranska denarna kazen. Obsojenec je namreč s citirano sodbo bil obsojen razen na kazen zapora še na denarno kazen in ne stransko denarno kazen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, zaradi česar glede zastaranja velja določba 92. člena KZ-1 in ne prvega odstavka 93. člena KZ-1, na katerega se sklicuje pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe KZ-1, saj so za obsojenca milejše kot pa določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Tako je 5. točka 92. člena KZ-1 določala, da se izrečena kazen zapora do enega leta ali na denarno kazen ne sme več izvršiti, ko so potekla tri leta od pravnomočnosti sodbe. Obsojencu izrečena denarna kazen (in ne stranska) v višini 1.925,00 EUR, ki je postala pravnomočna s sodbo I K 2093/2015 dne 3. 3. 2015, se ne bi smela več izvršiti po 3. 3. 2018. Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo z dne 14. 7. 2017 pravilno odločilo, da se izrečena in neplačana denarna kazen v celoti izvrši tako, da se obsojencu po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 določi 82 dni zapora.
prodajna pogodba - ustno sklenjena pogodba - prodaja motornega vozila - nepravilna izpolnitev - izpolnitev z napakami - neizpolnitev - jamčevanje za napake - jamčevalni zahtevek - stvar z napako - prevzem stvari z napako
Pri nepravilni izpolnitvi, to je izpolnitvi z napakami, in neizpolnitvi gre za dva različna pravna instituta, ki se razlikujeta tako po vsebini kot po možnih pravnih posledicah. Zakon ne prinaša jasne razmejitve med stvarno oz. pravno napako in neizpolnitvijo, zato je odločanje med sistemom sankcij za stvarno oziroma pravno napako (t.i. jamčevanje) in sistemom sankcij za zamudo (neizpolnitev) v rokah upnika. Stvar z napako lahko sprejme in uveljavlja jamčevalne zahtevke ali pa njen sprejem zavrne, s čimer dolžnika pahne v zamudo.