Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Bistvo verižne kompenzacije v součinkovanju večih pravnih dejanj, to je v medsebojno povezanih odpustih dolga, ki učinkujejo le, če so vsi realizirani. Namen verižnega pobota je namreč doseči ugasnitev in prenehanje terjatev vseh udeležencev kompenzacije z medsebojnim (vendar ne vzajemnim) odpustom dolga. Da bi verižna kompenzacija učinkovala tudi za predmetne terjatve tožene stranke do prodajalca oziroma kreditojemalca, bi jo morala skleniti tudi tožena stranka, saj gre za ekonomsko in pravno enoten posel.
Ne gre namreč za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave.
ZIZ člen 58, 58/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 240.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjavljanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki - kontradiktornost izvršilnega postopka - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku
Upnik je v odgovoru na ugovor zoper sklep o začasni odredbi navedel pravno relevantna dejstva glede obstoja oz. neobstoja upnikove terjatve, kot tudi glede obstoja subjektivne nevarnosti ter za svoje navedbe predložil tudi dokazila.
Upnikovega odgovora na ugovor zoper začasno odredbo sodišče prve stopnje ni vročilo dolžniku, kljub temu pa je na navedbe v upnikovem odgovoru na ugovor in predložene dokaze oprlo svojo odločitev, s katero je dolžnikov ugovor zoper izdano začasno odredbo zavrnilo. Dolžniku je bila tako odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004162
KZ-1 člen 7, 87, 87/1, 92, 92-5, 93, 93/1, 94.
denarna kazen - stranska denarna kazen - pretrganje teka zastaralnega roka - uporaba milejšega zakona
Obsojenec v pritožbi pod "prvič" napačno ugotavlja, da mu je bila s sodbo I K 2093/2015 z dne 3. 3. 2015, ko je postala pravnomočna, izrečena razen kazni zapora še stranska denarna kazen. Obsojenec je namreč s citirano sodbo bil obsojen razen na kazen zapora še na denarno kazen in ne stransko denarno kazen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, zaradi česar glede zastaranja velja določba 92. člena KZ-1 in ne prvega odstavka 93. člena KZ-1, na katerega se sklicuje pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe KZ-1, saj so za obsojenca milejše kot pa določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Tako je 5. točka 92. člena KZ-1 določala, da se izrečena kazen zapora do enega leta ali na denarno kazen ne sme več izvršiti, ko so potekla tri leta od pravnomočnosti sodbe. Obsojencu izrečena denarna kazen (in ne stranska) v višini 1.925,00 EUR, ki je postala pravnomočna s sodbo I K 2093/2015 dne 3. 3. 2015, se ne bi smela več izvršiti po 3. 3. 2018. Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo z dne 14. 7. 2017 pravilno odločilo, da se izrečena in neplačana denarna kazen v celoti izvrši tako, da se obsojencu po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 določi 82 dni zapora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019581
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 182, 182/3, 191, 191/2, 204, 339, 339/1. ZZK-1 člen 243. OZ člen 87.
kreditna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - ničnost pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - nujno sosporništvo - pasivna legitimacija - enotni sosporniki - nujni sosporniki - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - obvestitev drugega o pravdi - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - neveljavnost vknjižbe hipoteke - izbrisna tožba - ničnost kot predhodno vprašanje - posledice ničnosti
Stališče sodišča prve stopnje, da so stranke nične pogodbe nujni sosporniki, je materialnopravno pravilno in sledi tako pravni teoriji kot ustaljeni sodni praksi. Drugačna razlaga, ki jo ponuja tožnica, da naj bi šlo v tem primeru za dispozitivno enotno sosporništvo, je očitno zgrešena in nima opore niti v komentarju ZPP, na katerega se sklicuje pritožba. Če je tožnica hotela doseči (pravnomočno) ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov, bi torej morala bodisi vložiti tožbo skupaj z A. A. kot tožnikom, bodisi s tožbo poleg toženke zajeti tudi njega kot toženca.
Izpodbijana sodba izrecno ugotavlja, da je tožnica zgrešila pasivno legitimacijo, zato je odveč pritožbeno opozorilo, da na aktivni strani ni nujnega sosporništva. Res je, da nikogar ni mogoče prisiliti k tožbi, lahko pa je tožen. Dejstvo, da se tožničin sopogodbenik A. A. noče pravdati s toženko, zato ni ovira za uveljavitev tožničinega pravnega varstva, kot poskuša prikazati pritožba.
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov je torej pravilna in zakonita. Pač pa je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo preostali del primarnega tožbenega zahtevka, kjer tožnica terja ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris. Ta zahtevek ima podlago v prvem odstavku 243. člena ZZK-1. O ničnosti spornih pravnih poslov, ki so bili podlaga za materialnopravno neveljavno vknjižbo, sodišče lahko odloči kot o predhodnem vprašanju. Čeprav gre za povezane zahtevke, to ne onemogoča samostojnega odločanja o vsakem od njih. Ker ima odločitev o predhodnem vprašanju pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP), bi sodišče prve stopnje zatrjevano ničnost spornih poslov lahko presojalo navkljub temu, da v pravdi ne sodelujejo vse pogodbene stranke.
skrbnost dobrega strokovnjaka - kreditna pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzivni rok - neposlovna škoda - zastaralni rok - odškodninska odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - cenilec - zavarovanje kredita - hipoteka - rok za tožbo - škoda zaradi zaupanja - pravna praznina - jamčevalni roki kot prekluzivni roki
Prekluzivni roki za jamčevalne zahtevke za škodo zaradi zaupanja zaradi kršitve podjemne pogodbe veljajo za pogodbene stranke, pritožbeno sodišče pa je že pojasnilo razloge, zaradi katerih šteje, da je pogodba (med naročnikom in cenilcem) vzpostavila varstveni učinek, iz katerega tretja oseba črpa svoje pravice in obveznosti, zato je zaradi načela enakosti tudi tretja oseba vezana na prekluzivne roke, kot veljajo za naročnika, pri uveljavljanju pravice do povrnitve škode zaradi zaupanja.
ZASP člen 81, 130, 130/1, 146, 147, 156, 156/4. ZASP-B člen 26, 26/4. - člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 33, 33/6, 40, 81.
nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - javno priobčevanje komercialnih fonogramov - začasna tarifa - tarifa zavoda ipf - primerno denarno nadomestilo - nedoločen pravni pojem - nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - obdavčljivi dogodek
Od uveljavitve ZASP-B tožeča stranka tarife za uporabo fonogramov ne more enostransko določati. S četrtim dostavkom 156. čl. ZASP je - izključno za primer, da tarifa še ni bila določena - predvideno, da tožeča stranka (tudi po uveljavitvi ZASP-B) lahko določi začasno tarifo.
Pritožbeno sodišče ne soglaša z ugotovitvijo, da po prenehanju veljavnosti Skupnega sporazuma in med pravdnima strankama sklenjene pogodbe materialna podlaga za določitev nadomestila za uporabo fonogramov v komercialnih radijskih programih ne obstaja. Začasna tarifa, ki se je uporabljala pred sklenitvijo Skupnega sporazuma (objavljena v Uradnem listu 53/2005), s sklenitvijo Skupnega sporazuma ni prenehala veljati. Zgolj uporabljala se v času, ko je bilo razmerje urejeno s Skupnim sporazumom (2. odstavek prvega člena Tarife), ni.
Že sodišče prve stopnje se je izreklo, da se z argumentom, da se je na radijskih valovih in po internetu istočasno predvajala ista glasba, tožena stranka plačilu za internetno predvajanje ne more uspešno upreti. Gre za drugo sredstvo priobčevanja fonogramov (pritožnik internetno predvajanje opredeljuje za sekundarno retransmisijo), drug in širši krog poslušalcev kot pri radiodifuznem oddajanju. Ni pomembno, da tožena stranka glasbo, ki je objavljena v dveh medijih (radiodifuzno in internetno oddajanje) predvaja le enkrat, z enim fonogramom. Bistven je krog poslušalcev, ki mu je sredstvo, s katerim je glasba predvajana, dosegljivo in poslušanost ter promet, ki ga s tem doseže.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje v predalčnik pravne osebe - prejem pošiljke - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti.
Dolžnik kot pravna oseba mora ob dolgotrajnem sumu, da mu iz hišnega predalčnika izginjajo pošiljke, organizirati njihov prejem tako, da bo te tudi dejansko prejel. Enega od načinov za preprečitev takega ravnanja, ki tudi po mnenju višjega sodišča ne pomeni nesorazmernega bremena za dolžnika, je navedlo že sodišče prve stopnje, to je dvig pošiljke na pošti. Zgolj vlaganje ovadb pa ne zadošča.
V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Po 36. členu ZIZ je izjemoma dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker zamujen rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni tak primer, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00003061
SZ-1 člen 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 151, 151/1.
regulacijska začasna odredba - izročitev dokumentacije - upravnik večstanovanjske stavbe - odpoved pogodbe o upravljanju - stroški postopka za izdajo začasne odredbe
Dokumentacija v zvezi z večstanovanjskim objektom pripada etažnim lastnikom in ne upravniku. Njemu so jo etažni lastniki zgolj zaupali v upravljanje, tako kot njihov objekt. S pomočjo dokumentacije etažni lastniki izvršujejo svojo lastninsko pravico na posameznem delu zgradbe in na solastnini skupnih delov zgradbe, kar jim mora biti omogočeno kontinuirano, brez ovir. Namen etažnih lastnikov pri zahtevi za sodno varstvo v začasni preprečitvi toženi stranki, da nadaljuje z izvrševanjem pogodbe o upravljanju. Etažni lastniki so z odpovedjo pogodbe izrazili svojo voljo in to, glede na do sedaj izvedene dokaze, pravilno, kar mora tožena stranka spoštovati. Sicer bi bilo potencialno ogroženo normalno funkcioniranje večstanovanjskega objekta. Sodišče prve stopnje je odločilo o predlagani začasni odredbi in ugovoru zoper izdano začasno odredbo po vloženi tožbi, torej med pravdnim postopkom. Tedaj so stroški zavarovanja sestavni del pravdnih stroškov.
prekinitev postopka - zakonski pogoji - prenehanje stranke v postopku - predhodno vprašanje - sposobnosti biti stranka - skrbnik za poseben primer - zakonito zastopanje - procesna predpostavka - pravnomočna odločba upravnega organa
Zaradi v 205. členu ZPP taksativno naštetih dogodkov, nastalih med postopkom, se postopek prekine na podlagi samega zakona. Gre za taksativno naštete primere prenehanja stranke med pravdo, prenehanja delovanja sodišča zaradi vojne ali drugih vzrokov ali če drug zakon tako določa.
ZPP v 206. členu omogoča tudi prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonsko izpolnjeni razlogi. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo.
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter v tem okviru pravilnost zastopanja, vključno z dovoljenjem za opravo predpravdnih dejanj, sta procesni predpostavki. Od njunega obstoja je odvisna dopustnost tožbe in končno odločba. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in pomanjkljivosti niso odpravljive, sodišče namreč tožbo zavrže.
URS člen 23, 23/2, 137. ZKP člen 78, 371, 371/1, 371/1-11. ZOdv člen 1, 11, 11/2.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - pristojnost za odločanje - žaljiva izjava - kazenski postopek - predlog za denarno kaznovanje - subjektivna nepristranskost sodnika in objektivna nepristranskost sodišča - denarna kazen - denarno kaznovanje pooblaščenca - višina denarne kazni - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do svobodnega izražanja - vsebina izjave - pravica do poštenega sojenja - zastaranje - kaznovanje zagovornika
Ustavno sodišče je določilo postopek, ki se izvede v primeru žaljive izjave, podane v kazenskem postopku, v točki 3. izreka odločbe pa je izrecno odločilo, da če v primeru iz 1. točke tega izreka (izreka odločbe) sodnik oziroma predsednik senata oceni, da so izpolnjeni pogoji za kaznovanje, poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s pravili Sodnega reda o dodeljevanju zadev sodnikom ter da o kaznovanju po 78. členu ZKP odloči sodnik posameznik, ki mu je zadeva po teh pravilih dodeljena.
Dejstvo, da obe sodnici izvajata sodniško funkcijo na istem sodišču, pa tudi, da je sodnica, ki je dala predlog za kaznovanje, vodja oddelka, na katerem odloča sodnica, ki ji je predlog za kaznovanje dodeljen, in tudi funkcija vodenja sodišča ene od njiju, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, ne bi smela odločiti o predlogu za kaznovanje, pri čemer je Ustavno sodišče, kot je že bilo obrazloženo, opredelilo tudi, kdaj o zadevi odloča sodnik drugega sodišča.
Procesno vodstvo je v rokah sodnika. Določbe procesnega zakona mu omogočajo ne le prekinitev obravnave, temveč tudi njeno preložitev, kadar oceni, da je to potrebno, potek postopka pa stranke ne smejo motiti in ga krniti, ker s tem motijo proces sojenja, s tem pa uveljavljanje zakona in reda na sodišču. Po drugem odstavku 443. člena ZKP sodnik po končani glavni obravnavi takoj izreče sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi, te določbe pa ne gre razlagati tako, da mora to storiti brez odmora.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 94. člena in prvem odstavku 98. člena, sodna taksa pa je bila odmerjena po tarifni številki 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
obvezna obramba - zmožnost za uspešno obrambo - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - nujnost obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - obrazložitev sodbe
Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo v obdolženčevi nenavzočnosti. Pri tem ni presojalo nujnosti njegove navzočnosti, zato je nepopolno in morebiti celo zmotno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev.
Pritožnik pravilno izpostavlja stališče sodne prakse, da besedna zveza "nezmožen", da se sam brani, ne pomeni, da mora imeti obdolženec zagovornika samo takrat, kadar je popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo, ampak pomeni, da je nezmožen za uspešno obrambo.
prodajna pogodba - ustno sklenjena pogodba - prodaja motornega vozila - nepravilna izpolnitev - izpolnitev z napakami - neizpolnitev - jamčevanje za napake - jamčevalni zahtevek - stvar z napako - prevzem stvari z napako
Pri nepravilni izpolnitvi, to je izpolnitvi z napakami, in neizpolnitvi gre za dva različna pravna instituta, ki se razlikujeta tako po vsebini kot po možnih pravnih posledicah. Zakon ne prinaša jasne razmejitve med stvarno oz. pravno napako in neizpolnitvijo, zato je odločanje med sistemom sankcij za stvarno oziroma pravno napako (t.i. jamčevanje) in sistemom sankcij za zamudo (neizpolnitev) v rokah upnika. Stvar z napako lahko sprejme in uveljavlja jamčevalne zahtevke ali pa njen sprejem zavrne, s čimer dolžnika pahne v zamudo.
S kanonskim pravom določene omejitve (določitev meje za odobritev pravnih poslov) so zavezujoče za zakonitega zastopnika tožnice, pri čemer ni pomembno, ali je prvi toženec za te omejitve vedel ali ne. Kot že obrazloženo, dobrovernost sopogodbenika na veljavnost cesijske pogodbe ne vpliva. Dobrovernemu sopogodbeniku zakon varstvo zagotavlja na drug način (četrti in peti odstavek 72. člena OZ). Veljavnost cesijske pogodbe se presoja po določbah OZ in ne po kanonskem pravu, ki se ga upošteva le glede presoje prekoračitve pooblastil. Brez pomena je zato opozarjanje tožencev, da Kan. 1290 napotuje na uporabo določb OZ.
Zakonsko besedilo drugega odstavka prodajalcu v primeru zamude kupca s plačili obrokov kupnine daje le opcijo (oblikovalno upravičenje), ne odvzema pa mu pravice, da vztraja pri izpolnitvi pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003574
OZ člen 2, 3, 9, 65, 65/2, 105, 111, 111/2, 111/4, 111/5.
prodajna pogodba - gradbena pogodba - zamuda z izpolnitvijo - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - pogodbeno dogovorjena razvezna klavzula - učinki razvezane pogodbe - vrnitev are - odškodnina - nasprotna tožba - dispozitivna narava zakonskih določb - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti
Zaradi načela pogodbene svobode strank in načela o dispozitivni naravi določb OZ imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudo pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ v členih od 103 do 110.
Tožeča stranka je kršila pogodbo, v posledici česar je tožena stranka dne 6.1.2010 odstopila od pogodbe. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka dne 18.2.2010 sama odstopila od pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode. Za prenehanje pogodbe je namreč tožeča stranka odgovorna sama, zaradi česar odškodninski tožbeni zahtevek zoper toženo stranko ni utemeljen.
Če sodišče pri izreku enotne kazni po določbah o odmeri kazni obsojencu iz 55. člena KZ-1 prej pravnomočno, a neizvršljivo denarno kazen napravi izvršljivo, prekorači pravico, ki jo ima po zakonu in v škodo obtoženca krši kazenski zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003154
URS člen 35. ZPP člen 14.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - doktrina eggshell skull - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Doktrina "egg-shell skull", ki je sprejeta v novejši sodni praksi, temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celotni obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodi tudi toženčeva pestra nevrotična in osebnostna patologija, ki jo je izpostavil izvedenec medicinske stroke.
ZPP člen 408, 408/2. ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131c.
spor iz razmerij med starši in otroki - razpravno in preiskovalno načelo - nevezanost na zahtevek - določitev preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - potrebe otroka - potrebe otroka in zmožnosti staršev
V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki ni vezano na postavljeni tožbeni zahtevek. V obravnavani zadevi je sodišče prej navedeno določbo pravilno uporabilo in za preživljanje otroka prisodilo višji znesek, kot ga je zahtevala tožnica.
Podlago za odločitev je najti v ugotovitvah o materialnih in pridobitnih zmožnostih pravdnih strank ter ob upoštevanju potreb otroka.
Preživnina sicer po višini odstopa navzgor, vendar nobena od potreb ni pretirana. Relativno visok znesek je povezan predvsem z visokim stroškom oskrbnine v vrtcu in razmeroma visokimi bivanjskimi stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003127
ZPP člen 214, 214/2, 243, 286, 286/1.
odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vmesna sodba - temelj zahtevka - višina tožbenega zahtevka - dokazna pravila - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem
Sodišče prve stopnje je po tem, ko tožnik predujma za postavitev izvedenca medicinske stroke ni založil, glede na relativno enostavno poškodbo in potek zdravljenja ter obseg toženčevega (ne)nasprotovanja lahko samo presodilo, katere tožnikove navedbe o telesnih bolečinah in nevšečnostih ter strahu so izkazane s predloženo medicinsko dokumentacijo in izvedenimi dokazi. Za to ni bilo potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Tveganje, da zaradi opustitve izvedbe dokaza z izvedencem obseg zdravljenja in z njim vezanih nevšečnosti ne bo v celoti ugotovljen, je bilo torej na tožniku.
opravičena korist - trditveno breme - nedovoljene pritožbene novote - pravni interes - pravni interes za pregled spisa - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - vpogled v spis - stranska intervencija
S tem ko je sodišče v celoti zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa, je zavrnilo tudi njen predlog za prepis spisa, saj je prepisovanje spisa smiselno pogojeno s predhodno dovolitvijo pregleda spisa in ga brez slednje niti ni mogoče opraviti.
Brez izkazane opravičene koristi tudi njen naknadni predlog za pregled in kopiranje spisa ni utemeljen.
Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njeno opravičeno korist za vpogled v spis in prepis listin ter ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi.