nedopustnost izvršbe - lastninska pravica v pričakovanju
Res je, da je o lastninski pravici v pričakovanju mogoče govoriti šele takrat, ko bi se upravičenec že lahko vknjižil kot lastnik nepremičnine, vendar se toženca v obravnavanem primeru ne moreta sklicevati na svojo prednost pred tožnikoma. Ni namreč mogoče spregledati dejstva, da sta toženca predlagala izvršbo svoje terjatve iz posojilne pogodbe na sporne nepremičnine potem, ko sta izvedela, da je bila prodaja tožnikoma odobrena, in da sta s svojo (neutemeljeno) pritožbo dosegla odložitev nastopa pravnomočnosti odločbe pristojne upravne enote, ki sta jo tožnika potrebovala za vknjižbo. Takšno nepošteno ravnanje ne more uživati pravnega varstva.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Nasprotni udeleženec ima v posledici osebnostne duševne motnje in škodljivega uživanja psihoaktivnih snovi hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, pri čemer v zanj neugodnih situacijah stik z realnostjo povsem prekine, kar se odraža v izbruhih jeze, groženj in fizične agresije. V takem stanju pa nasprotni udeleženec v izpadih zoper druge huje ogroža zdravje drugih.
zvišanje preživnine - nove okoliščine - načelo največje otrokove koristi - zakonske zamudne obresti
Taka določitev začetka teka plačila zvišane preživninske obveznosti je v nasprotju z določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da preživninski upravičenec lahko zahteva preživnino od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-5, 524, 524/6, 527, 527/1.
prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor
Sodišče prve stopnje se v sklepu, s katerim je zavrnilo prošnjo za izročitev zahtevane osebe Švicarski konfederaciji, utemeljeno sklicuje na določbo 5. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, ki določa, da je pogoj za izročitev izpolnjen v primeru, da gre za izročitev zaradi izvršitve pravnomočno izrečene kazni ali varnostnega ukrepa, ko znaša kazen ali varnostni ukrep oziroma njun ostanek, ki ga je potrebno izvršiti, najmanj štiri mesece. Iz podatkov prošnje države prosilke izhaja, da je bila zahtevani osebi izrečena 19. 12. 2008 na Prevzgojnem sodišču brez porote Kantona Ženeva izrečena kazen štiri leta zapora zaradi kršitve Zveznega zakona o mamilih, in da je preostanek kazni, ki jo mora še prestati, 35 dni.
Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovil, da je zahtevana oseba s prestajanjem ekstradicijskega pripora od 15. 7. 2017 do 21. 8. 2017 v celoti prestala preostanek zaporne kazni v trajanju 35 dni, kolikor bi je morala prestati še v državi prosilki, in kar je bil tudi razlog za odpravo pripora zoper njo s sklepom preiskovalnega sodnika z dne 21. 8. 2017, ki ga je izdal na podlagi šestega odstavka 524. člena ZKP.
Obtoženka je v času inkriminiranih naročil realizirala kar 6 nakazil oškodovani družbi v skupnem znesku 3.410,00 EUR. Obtoženka se je torej tudi v inkriminiranem času držala dogovora, da ob naročilih plača višje zneske od vrednosti naročenega blaga, in čeprav so bili ti zneski v oškodovani družbi namenjeni za poravnavo preteklih obveznosti obtoženkine družbe (katerih kot rečeno dejanska višina ni bila z gotovostjo ugotovljena), gre slediti zagovoru obtoženke in zatrjevanjem obrambe, da ji pri tem z gotovostjo ni dokazano zavestno ravnanje s ciljem, da oškodovani družbi naročenega blaga ne bo plačala.
Ni sicer nujno, da predlagatelj navede listovne številke listin, za katere meni, da so nedovoljen dokaz oziroma izvirajo iz takšnega dokaza. Vsekakor pa mora biti listina konkretizirana v tolikšni meri, da ni nikakršnega dvoma o tem, na katero listino se predlog za izločitev nanaša.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočnost - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - naknadno spremenjene okoliščine - zavrženje predloga
Ne da bi se kakorkoli spremenile (zatrjevane) okoliščine, na podlagi (oziroma zaradi) katerih je bil predlog vložen, o nobenem predlogu (zahtevi), o katerem je bilo že odločeno, ni moč (dopustno) ponovno odločati.
ponarejanje listin - uporaba krive listine - opis dejanja - oblike krivde
Uporaba krive listine se lahko stori z obema oblikama naklepa, torej direktnim in eventualnim, vendar pa je konkretizacija naklepa stvar obrazložitve, za sam opis dejanja v izreku pa zadostuje, da daje okvir za ugotavljanje določene vrste krivdne oblike. Kot je pravilno poudarilo prvostopenjsko sodišče, je bila njegova poglavitna naloga, presoja, ali je bilo pooblastilo z dne 16. 3. 2012 ponarejeno in če je bilo, ali je obdolženi pooblastilo uporabil kot pravo, zavedajoč se, da je ponarejeno.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve članov sveta delavcev - bistvene kršitve določb postopka volitev
V zvezi z utemeljenostjo razloga za razveljavitev volitev v svet delavcu je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti ZSDU niti Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora JZ A. ne določata, da podatki o organizacijskih enotah, iz katerih izhajajo kandidati, na kandidatni listi oziroma glasovnici, ne bi smeli biti navedeni.
Ključno je vprašanje, ali je zabeleženi podatek o organizacijski enoti vplival ali bi lahko vplival na volilni rezultat. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na strani predlagatelja. Konkretnih navedb v tej smeri in dokazov zanje predlagatelj ni podal oziroma predložil, zato se je sodišče prve stopnje opredeljevalo do tega vprašanja izven podane trditvene podlage in še to na abstraktnem in ne na konkretnem nivoju.
redno pravno sredstvo - pritožba - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - revizija - predlog za dopustitev revizije
Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena.
spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - protispisna ugotovitev
Vsebino listine je v tožbi povzela stranka, sodišče prve stopnje pa njene trditve v sodbi. Protispisnosti ni, ker je sodišče prve stopnje trditve stranke ustrezno povzelo. Vsebine listine, ki naj bi bila v sodbi nepravilno povzeta, sodišče prve stopnje v sodbi sploh ni povzemalo.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/5, 343, 343/4, 413, 421, 421/1. ZZZDR člen 4, 115.
roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - varstvo in vzgoja otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - selitev v tujino - otrokova korist - dopolnitev dokaznega postopka - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - zahteva za izločitev izvedenca
Kljub očetovemu odhodu [ki mu je hči zaupana v vzgojo in varstvo] v tujino v konkretnem primeru ni v korist deklice, da se odločitev o vzgoji in varstvu spremeni in da se jo zaupa v vzgojo in varstvo materi, ker bi to pomenilo selitev v drug kraj in ločitev od babice, na katero je najbolj navezana, ob tem, da mati nima osebnostnih kapacitet, ki bi to izgubo nadomestile.
pravica do izjave - zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - seznanitev z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Strankina pravica do izjave pa se ne more uresničiti, če ji ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Ker sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ni izvedlo dokaza s prečitanjem izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologinje, ki je bilo izdelano v drugem, sicer med istima pravdnima strankama tekočem in že zaključenem pravdnem postopku, na katerega pa se je sodišče v izpodbijani sodbi oprlo in se na zaključke in ugotovitve iz izvedenskega mnenja tudi sklicevalo, hkrati pa je kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog po določitvi izvedenca kliničnega psihologa v tej pravdi, je bila tožnici s takšnim postopanjem sodišča kršena pravica do izjave v dokaznem postopku.
odškodninska odgovornost - javno kopališče - krivdna in objektivna odgovornost upravljalca javnega kopališča - skrbnost dobrega strokovnjaka - mokra in spolzka tla
Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno sledilo strokovnim ugotovitvam izvedenca glede ustreznosti tal na mestu padca in pravilno zaključilo, da so konkretna tla tudi v primeru politega manjšega madeža (premera 2 do 3 cm, kot je bilo ugotovljeno) bele kave ali kave s smetano tožnici omogočala varno uporabo pohodne površine.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo v času škodnega dogodka pri zavarovancu tožene stranke za čiščenje pohodnih površin na povezovalnem hodniku ustrezno poskrbljeno in v skladu z razumnimi pričakovanji. V konkretnem primeru tožnica ni uspela izkazati takšnih okoliščin, ki bi od tožene stranke terjale tako postroženo skrbnost, ki bi zagotavljala večji ali stalen nadzor čistilke v tem delu term.
Ker torej pri tožniku na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije sploh ni mogoče ugotoviti stanja, kot ga opredeljuje Seznam telesnih okvar, telesne okvare niso izkazane, zato mu ni mogoče priznati pravice do invalidnine.
V zvezi z zagovorničinimi navedbami glede tega, da bi sodišče prve stopnje moralo ob preizkusu obtožnega predloga le tega pod točko 1 zavreči zaradi tega, ker obdolženec kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno dne 09.10.2007 po zakonski določbi 251. člena KZ-1, ki je pričel veljati pozneje, sploh ne bi mogel storiti, je potrebno povedati, da sodišče nikakršne nepravilnosti ni zagrešilo. Sodišče namreč na pravno označbo kaznivega dejanja ni vezano, pritožnica pa sama v svoji pritožbi tudi ne pove, na podlagi katerega razloga iz prvega odstavka 277. člena ZKP bi moralo sodišče obtožni predlog delno zavreči. Ti razlogi, na podlagi katerih bi lahko sodnik skladno z določbo 437. člena ZKP obtožni predlog zavrgel so v določbi prvega odstavka 277. člena ZKP namreč našteti taksativno, med nje pa presoja pravne označbe kaznivega dejanja ne sodi, saj kakor že povedano zgoraj, sodišče na pravno kvalifikacijo ni vezano.
Pritožnica nadalje navaja, da nepravilno sprejetega statuta Š. (pri čemer sama to tudi implicitno priznava, pač na podlagi pričevanja M. Č.) iz leta 2007 nikoli nihče ni izpodbijal in da je zaradi tega tudi konvalidiral, kar naj bi izhajalo tudi iz pravnega mnenja prof. dr. G. T. z Inštituta za upravno pravo. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedeni strokovnjak, v svojem mnenju navaja, da v kolikor spremenjenega statuta v roku enega leta, t.j. do 05.10.2008, pri čemer ima v mislih predvsem vse člane Š., nihče ni izpodbijal, je z dnem 05.10.2008 statut konvalidiral, s čimer naj bi bile odpravljene tudi vse postopkovne nepravilnosti pri njegovem sprejemanju, pri čemer se dr. T. sklicuje na tedaj veljavni Zakon o društvih. Kazensko odgovornost sodišča ugotavljajo „tempore criminis“ oz. v času, ko naj bi bili očitani kaznivi dejanji storjeni. Ker ni nikakršnega dvoma o tem, da je obdolženec vedel, da spremembe statuta oz. statut na korespondenčni seji dne 05.10.2007 ni bil nikoli sprejet, saj sta o tem vedela samo on in priča M. Č., ki ga je o tem obvestila, pa je dne 09.10.2007 vseeno odredil objavo statuta na spletni strani Š. in pozneje na podlagi tako neveljavno sprejetega statuta dne 24.11.2007 sklenil pogodbo o poslovodenju, je na dlani, da je obdolženca pri takem ravnanju vodilo prav slednje, t.j. nameravana sklenitev pogodbe o poslovodenju, do česar je v končni posledici tudi prišlo, pri čemer o subjektivnem elementu obravnavanega kaznivega dejanja ni nikakršnega dvoma in da tudi okoliščina, da se je ta statut uporabljal vse do sprejetja novega, t.j. do dne 21.10.2014 na kazensko odgovornost obdolženca ne more imeti nikakršnega učinka.
Iz odredbe za hišno preiskavo je sicer res videti, da je bila odredba za hišno preiskavo in preiskavo elektronskih naprav izdana v smeri kazenskega pregona za druga kazniva dejanja, pri čemer pa pritožbeno sodišče opozarja na določbo 217. člena ZKP, ki določa, da če se pri hišni ali osebni preiskavi najdejo predmeti, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, pač pa kažejo na drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se tudi ti opišejo v zapisniku in zasežejo.
zamudna sodba - nadomestila za neizrabljen letni dopust
Sodišče resničnosti trditev v tožbi v postopku izdaje zamudne sodbe ne preizkuša, ker zamudna sodba temelji na domnevi, da je toženec s svojo pasivnostjo priznaval navedbe, ki jih je v tožbi navajal tožnik. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožena stranka tožnici ni omogočila izrabe 10 dni letnega dopusta. Posledično ji je utemeljeno prisodilo vtoževani znesek denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust v bruto višini, ki jo je tožnica vtoževala.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obrazložitev izpodbijanega sklepa o izvedenini dosega minimalni standard obrazložitve. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi navedlo razloge, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, opredelilo se je o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije. V točki 3. obrazložitve je sicer res navedlo, da naj pregleda spis od l. št. 304 do 388, torej v obsegu 97 strani, čeprav je teh strani 84, je pa navedlo tudi, da je bilo potrebno pregledati 108 prilog, ki vsebujejo več listov, tako da je moral za izdelavo dopolnitve preštudirati več kot 200 strani. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do zahtevnosti dopolnilnega mnenja in je ugotovilo, da gre za zahtevno dopolnitev, ker je moral izvedenec odgovoriti na zelo obsežne pripombe strank (glede na primerjavo s podobnimi primeri).
Izrek sodbe, kot je povzet v 1. točki obrazložitve tega sklepa, je do te mere nejasen, da se sodbe ne da preizkusiti. Ker pritožbeno sodišče zaradi nejasnega izreka sodbe sodišča prve stopnje ni moglo preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe nekritično sledilo napačno uveljavljani eventualni kumulaciji zahtevkov tožnika in ločeno odločalo o enakih zahtevkih oziroma o zahtevkih v celoti, čeprav se ti razlikujejo le delno. Tudi v tem delu bi tako sodišče prve stopnje moralo tožnika v skladu z določbo 285. člena ZPP pozvati na jasno in pravilno postavitev tožbenih zahtevkov. Ker tega ni storilo in ker je izrek sodbe oblikovalo na način, ki ni skladen z določbami ZPP, je tudi v tem delu podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.