Namen uporabe letala, kot je določen v zavarovalni pogodbi, je identificiran kot zavarovalni primer, za katerega mora tožena stranka izplačati, zavarovalnino. Škoda je dejansko nastala v primeru, ki ne predstavlja zavarovanega rizika. Ne gre torej za izključitveni razlog, opredeljen v splošnih pogojih, ki bi izključeval odgovornost zavarovalnice, pač pa za riziko, ki s pogodbo ni bil zavarovan.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - poneverba - neupravičena uporaba tujega premoženja - protipravna prilastitev - namen protipravne prilastitve
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenim stališčem zagovornika, da storilčevo jemanje in vračanje denarja kaže kvečjemu na uporabo denarja in ne na namen protipravne prilastitve. Obtoženkino stalno prisvajanje novih denarnih sredstev po vračilu prejšnjih, dejstvo, da od meseca novembra 2008 dalje primanjkljaja gotovine (zaradi nižjega prometa oškodovane družbe) ni več pokrivala s prilivi gotovine, temveč z vzpostavitvijo terjatvenega stanja na prehodnem računu 100600 in končen izostanek vračila zneska 64.980,00 EUR, vsekakor potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je bil njen namen prilastiti si sredstva oškodovane družbe, ki jih navsezadnje, kljub pravnomočni sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 2498/2013, še vedno ni vrnila.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda s plačilom odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
OZ določa zapadlost odškodninske obveznosti od trenutka nastanka škode (165. člen), kar pa ne pomeni, da je tožena stranka v zamudi od tega dne dalje. Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti je od 1. 1. 2002 odvisna od zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, ki jo je treba presojati tudi za odškodninske obveznosti po 299. členu OZ. Po tej določbi je nastanek zamude vezan na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti. Tožeča stranka sicer v tožbi navaja, da je tožena stranka izvensodno podani odškodninski zahtevek v celoti zavrnila, vendar se niti v tožbi niti kasneje nanj ne sklicuje in ga tudi v spis ni vložila niti takrat, ko je stranski intervenient teku zakonskih zamudnih obresti izrecno in določno ugovarjal. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je tožena stranka v zamudi od vložitve tožbe dalje, torej od postavitve konkretnega denarnega zneska zahtevane odškodnine.
ZD člen 138, 138/1, 162. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje - dediči - dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Namesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa je pred zaključkom zapuščinskega postopka, vstopijo njegovi dediči. Ustanovitve dedne pravice ZD ne pozna, ker z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 81, 82. ZZZDR člen 178, 209, 210, 220.
procesno dejanje - procesna nesposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - procesna predpostavka - pravni učinek - zakoniti zastopnik - skrbnik za poseben primer
Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.
krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Predmetni stroj tako sam po sebi ni nevaren, pa čeprav zaradi konstrukcije stroja ni mogoče posebej zavarovati mesta, kjer konjiček prevzame navijalni drog, saj gibanje konjička ne posega v delovno območje natikanja stročnic na drog oziroma na mesto odloženega droga, kot je to pojasnil sodni izvedenec za varstvo pri delu. S takšnim načinom dela je zavarovanec toženke dopuščal, da so delavke prekinile normalno delovanje stroja in z rokami segale v nevarno območje delovanja stroja. Res je, da takšen način dela ni bil zahtevan, hkrati pa ni bil prepovedan, čeprav je bil zavarovanec toženke z njim seznanjen in ga je dopuščal, zato bi se mogel in moral zavedati tudi nevarnosti, ki jih takšen način dela prinaša. Nezgoda bi se tako lahko preprečila z upoštevanjem navodil za varno delo, to je s prijemom droga v varnem in predvidenem območju droga.
Tožnica ima pravni interes za ugotovitev, da sporne premičnine ne sodijo v zapuščino, in to kljub pravdi zaradi spora o odplačni naravi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Pravilen je zaključek sodbe, da na obstoj obveznosti vplačevanja sredstev v rezervni sklad ne vpliva dejstvo, ali etažni lastnik dejansko uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi, da ga ne uporablja. Gre za okoliščine, ki sodijo v sfero etažnega lastnika in bi lahko bile upoštevne v razmerju do osebe, ki mu ne izroči stanovanja, ne morejo pa biti pomembne v razmerju do ostalih etažnih lastnikov, ki zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad v tej pravdi.
SPZ člen 23, 128, 141, 142.. ZZK-1 člen 16.. OZ-UPB1 člen 16.
pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - vpis hipoteke - notarska hipoteka - določnost tožbenega zahtevka - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogoj za sklenitev pogodbe
Stranki sta sklenili pogodbo o zastavi toženkine nepremičnine za tuj dolg (128. člen Stvarnopravnega zakonika). Toženka je dovolila vknjižbo hipoteke. Zemljiškoknjižnega dovolila ni overila, to pa je potrebno, da bi se hipoteka lahko vpisala v zemljiški knjigi (23. člen SPZ). Že v prejšnji razveljavitveni odločbi je sodišče druge stopnje poudarilo, da sta se stranki očitno dogovorili za "nekaj več", in sicer notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo (primerjaj 142. člen SPZ), in ni ovire, da tožeča stranka zahteva klasično overitev v smislu 23. člena SPZ, za vknjižbo v zemljiški knjigi, s čemer bosta stranki dosegli namen pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ki se ustanovi ne že s pravnim poslom, pač pa šele z vknjižbo.
zavarovalna pogodba - predmet zavarovanja - predmet pogodbe - razlaga pogodbe - resnična volja - napake volje - oblikovalna tožba
Če je pritožnik menil, da je bil zaveden, bi lahko ob izpolnitvi vseh drugih predpostavk zahteval razveljavitev (celotne) zavarovalne pogodbe, ne more pa s tovrstnimi navedbami doseči enostranske prilagoditve pogodbe svojim željam za nazaj in na tej podlagi utemeljevati izpolnitvenega zahtevka.
predlog za taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - družinski član - preživljanje otroka
Pritožba ponovno izpostavi preživljanje otrok, a te zakonske zaveze ni, ko otrok ni mladoleten oz. se redno ne šola. To ni ne zatrjevano in ne ugotovljeno (prim. 123. člen ZZZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003083
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. - člen 32.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ - protipravnost ravnanja - protipravnost ravnanja policistov - pripor - zdravniška pomoč - ravnanje s priporniki - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnika v priporu še istega dne pregledala dežurna zdravnica in ne pet dni kasneje. Na podlagi njene prepričljive izpovedi, podprte z zdravstveno dokumentacijo, je ugotovilo, da tožnik ob pregledu ob privedbi v pripor ni omenil bolečin v poškodovani desni roki, da bi bila lahko na to pozorna. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ga zdravnica tedaj sploh ni pregledala. Ta trditev je bila ovržena z dokazno podprto in logično razlago, da bi tožnik zdravnici ob pregledu gotovo omenil bolečine v roku, pa ni, ob tem, da ji je omenil in je to zapisala v karton, da si je v preteklosti v prometni nesreči zlomil rebra. Ni razumne podlage za zahtevo, da bi moral zdravnik pacienta telesno pregledati, če pacient ne navaja telesnih poškodb.
Tožnik bi moral vsaj konkretizirati, kdaj in komu je potožil o bolečinah in zahtevi po zdravstveni pomoči, in kdo mu je izrekel zatrjevane neprimerne besede, da bi se lahko toženka sploh konkretizirano branila. Razumno je pričakovati od tožnika, da bo podal konkreten opis oseb, s katerimi je v zatrjevanih primerih komuniciral. Šele če bi izkazoval, pa ni, da do imen in priimkov teh oseb ne more priti, bi lahko sodišče samo pri državnem organu opravilo ustrezne poizvedbe. Gola navedba, da se ne spomni, kateri policisti so bili, in da so bili priporniki tujci, ne zadošča.
zahtevek na zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti zavezanca - izračun - določitev osebnih stikov - varstvo koristi otroka
Obe pravdni stranki se zavzemata za matematični princip ocene vrednosti preživninskih potreb, vendar takšen, numeričen (računski) pristop ni pravilen. Matematičen izračun višine potreb je namreč zgolj navidezen. Raznolikosti življenja v svet številk ni moč prenesti. Matematični izračun niti ne ustreza pravni naravi in razlagi določb 129. in 129.a člena ZZZDR.
ZZK-1 člen 149, 149/4, 149/5, 160, 160/2, 243, 245.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis - ničnost zavezovalnega pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pri odločanju o vpisu je pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK-1). Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. člen ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003271
OZ člen 539, 557, 557/1. ZPP člen 362, 362/1, 365.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pogodbe - darilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vzajemnost pogodbenih obveznosti - aleatornost pogodbe - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
V zvezi s sporno pogodbo za toženca ne obstoji nobeno tveganje, koliko obveznosti je moral in bo moral izpolniti, da bi premoženje dobil, saj je premoženje dobil brezpogojno in že zaradi odsotnosti in tveganja ter aleotornosti ni mogoče govoriti o odplačni pogodbi.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe
Četrti odstavek 213. člena ZD ne izključuje možnosti, da sodišče, če je tožba vložena sicer z zamudo, a še v času pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka, odloči, da se postopek prekine. Za takšno razlago govori dejstvo, da je redna pot za uveljavljanje dedne pravice zapuščinski postopek, pravdni pa le izjemoma in ima le korektivno funkcijo. Ob presoji, ali bo zapuščinsko sodišče postopek (ponovno) prekinilo in počakalo na zaključek pravde in s tem na razrešitev vprašanja, od katerega je odvisna tudi odločitev v zapuščinskem postopku, pa mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico ostalih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe - tek roka za vložitev tožbe - vročitev odločbe
Sodna odločba nasproti strankam učinkuje od dneva, ko jim je vročena in je zato rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ začel teči z vročitvijo sklepa pritožbenega sodišča tretjemu. Za pričetek teka roka za vložitev tožbe tako ni odločilen datum seje pritožbenega sodišča, ampak trenutek vročitve tretjemu.
Tožnica je glede posameznega stroška navedla dobavitelja, znesek celotnega računa oziroma stroška, ki ga je plačala in nato delila med etažne lastnike, datum računa in njegovo zapadlost in višino zneska, ki odpade na toženko. Glede načina oziroma ključa delitve pa je pojasnila, da je uporabila zakonsko predpisane ključe delitve in se ob tem (zaradi konkretizacije) sklicevala tudi na razdelilnike, na katerih so ključi delitve posameznega stroška še posebej izpisani. Tožnica je tako uporabila delitev glede na število oseb, glede na število posameznih delov, glede na stanje števca in delitev glede na površino ogrevalne površine. V vlogi je ponudila tudi trditve o (bruto in neto) površini posameznega dela, ki je v lasti toženke, višini solastnega deleža, skupnem številu vseh posameznih delov, skupni neto površini stavbe, številu vseh v stavbi bivajočih oseb in številu oseb, ki bivajo v posameznem delu toženke. Stališču sodišča prve stopnje, da tožnica načina delitve stroškov ni pojasnila, zato ni mogoče slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00004144
OZ člen 135, 171, 171/1, 179, 314, 314/1, 352, 352/1. ZPP člen 14, 356.
odškodninska odgovornost - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pretep - lahka telesna poškodba - pravica do zasebnosti - slikovno snemanje - prispevek oškodovanca - poškodovanje tuje stvari - oprostilna kazenska sodba - povzročitev škode iz malomarnosti - višina premoženjske škode - višina nepremoženjske škode - pobotni ugovor - izvenpravdni pobot - pravdni pobot - pogoji za pobot terjatev - stroški postopka - potni stroški pooblaščenca - pravica do svobodne izbire odvetnika - načelo ekonomičnosti postopka - nepristranskost sodnika
V pravdnem postopku ugotovljena odločilna dejstva v zvezi z odškodninsko odgovornostjo tožencev ne smejo nasprotovati ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske sodbe. To pomeni, da toženca ne moreta uspeti s trditvijo, da naj bi pretep v resnici začel tožnik.
Upoštevaje dolgoletne spore med pravdnima strankama je bil tožnikov komentar ob nedostojnem vedenju prvega toženca, o katerem se je sodišče prve stopnje lahko prepričalo na podlagi predloženega videoposnetka, zgolj neznaten povod, ki ne more biti opravičilo za brutalen fizični obračun tožencev s tožnikom. Enako velja tudi za tožnikovo slikovno snemanje prvega toženca. Tožnik je imel pravico na ta način zavarovati dokaze o domnevnem posegu tožencev v njegovo posest in lastnino. Predvsem pa se je prvi toženec z nedostojnim vedenjem na javnem kraju sam odrekel svoji pravici do zasebnosti.
Pravdno sodišče na oprostilno kazensko sodbo ni vezano. Res je, da kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari ni mogoče storiti iz malomarnosti, je pa mogoče iz malomarnosti povzročiti škodo. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ).
Pravilo iz prvega odstavka 314. člena OZ, po katerem se dolg lahko pobota z zastarano terjatvijo, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana, velja le za izvenpravdno pobotanje. Ker ugovor pobota v pravdi sam po sebi ne povzroči prenehanja terjatve, ampak je za takšen učinek potrebna odločitev sodišča, lahko takšno (sodno) pobotanje učinkuje le za naprej, zato se vprašanje zastaranja terjatve presoja po trenutku, ko je bil ugovor pobota v pravdi postavljen. V pravdni pobot je torej mogoče ponuditi le terjatev, ki ob tem še ni bila zastarana.
Pravico stranke do svobodne izbire odvetnika bi bilo mogoče relativizirati s sklicevanjem na načelo ekonomičnosti postopka le takrat, kadar bi potni stroški pooblaščenca predstavljali nesorazmerno visok delež v strukturi celotnih stroškov zastopanja v primerjavi z odvetniki, ki imajo sedež svoje pisarne bližje stranki oziroma sodišču.