ZDR-1 člen 20, 20/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nezakonito pridobljen dokaz
Očitek tožniku iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil, da je spornega dne aktivno sodeloval v komunikaciji več uporabnikov zaprte skupine na strani FB v zvezi s policijskim postopkom z ministrom. Podal je informacijo, da minister nastopa s svojo glasbeno skupino v lokalu in objavil konkretne podatke, kje je to. Predlagal je drugemu članu skupine, naj napoti policiste iz K., da bodo ministra ustavili in z njim opravili preizkus alkoholiziranosti. Bistvo pritožbe niti ni v tem, da tožnik očitanega ne bi storil, ampak v tem, da izredna odpoved temelji na nezakonito pridobljenih dokazih, ter da je šlo za načrtovano afero tožene stranke, kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje ni nedopustno upoštevalo korespondence med udeleženci zaprte FB skupine, ki jo je toženi stranki dostavila anonimna oseba in ki je bila predmet objave na internetu. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje nepravilnost zavzetega stališča, da je z objavo na internetu zasebna komunikacija postala javna in dostopna vsem, torej tudi delodajalcu. Ključno pa je dejstvo, da korespondence ni objavila tožena stranka, ter da je tudi ni pridobila na protipraven način.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo ravnanje pravilno ocenilo kot naklepno hujšo kršitev delovnih obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilno je uporabilo tudi prvi odstavek iz 109. člena ZDR-1.
URS člen 29, 29/4.. ZPrCP člen 8. ZP-1 člen 7, 65, 65-4, 155, 155/1-6.
domneva nedolžnosti - nedovoljen dokaz - domneva odgovornosti lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni postopalo po četrtem odstavku 65. člena ZP-1, saj listine, ki jih je pritožnik poslal sodišču prve stopnje skupaj z zahtevo za sodno varstvo (tudi izjava uporabnika vozila z dne 24.4.2017) niso dokazi, ki bi dokazovali, da je prekršek storil kršitelj in ti ne zmorejo sanirati kršitve ustavno zagotovljene kršitve domneve nedolžnosti, ki je bila zagrešena ob izdaji plačilnega naloga. Enako oziroma še posebej velja za izjavo kršitelja, ki naj bi predstavljala po oceni prekrškovnega organa njegovo priznanje, da je v času prekrška res vozil vozilo po omenjenem cestnem odseku, saj gre za izjavo storilca, ki jo je podal preden je bil poučen o svojih pravicah kot izhaja iz 4. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde). Spisovni podatki potrjujejo, da storilec ni bil poučen o navedeni ustavni pravici, zato njegova izjava ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela opreti izpodbijana sodba, saj ta na podlagi 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 117/2008 z dne 24.2.2009).
- točka 218, 218/2.. ZObr-UPB1 člen 97f.. - člen 8, 8/2.. ZDR člen 147, 147/2, 147/7.
dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - referenčno obdobje
Delovni čas v referenčnem obdobju v posameznih delovnih dnevih traja več ali manj kot 8 ur. Delovne ure morajo biti razporejene tako, da delovni čas ne sme trajati manj kot 4 ure na dan in ne več kot 56 ur na teden. Delodajalec mora delo organizirati in delovni čas razporediti tako, da je v referenčnem obdobju v povprečju dosežen polni delovni čas. Delodajalec mora poskrbeti, da v referenčnem obdobju delavec v povprečju ne opravi več delovnih ur kot znaša polni delovni čas, kar pomeni, da mora delavcu omogočiti, da eventuelne presežke ur izrabi kot proste ure ali proste dneve. Znotraj referenčnega obdobja mora torej priti do izravnavanja, tako da ob koncu referenčnega obdobja znaša stanje nič, da torej presežkov delovnih ur ni. V kolikor delodajalec v času referenčnega obdobja ne poskrbi za takšno izravnavo ur in ima delavec višek delovnih ur, se te ure štejejo kot nadure.
Referenčno obdobje, ki traja 6 mesecev, v koledarskem letu traja od 1. 1. - 30. 6. in 1. 7. - 31. 12. (če v drugem predpisu ali aktu delodajalca ni drugače določeno).
obračun upnikove terjatve - izvršiteljev obračun terjatve - zahteva za sodno odločanje o obračunu terjatve - poplačilo - poplačilo iz kupnine
Če upnik in dolžnik ne soglašata z obračunom terjatve izvršitelja, lahko v osmih dneh od dneva prejema obračuna terjatve pri izvršitelju vložita zahtevo, da o obračunu terjatve odloči sodišče.
Sodni cenilki za gradbeništvo-nepremičnine S. Ž. je bila za opravljeno delo odmerjena nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 46,00 EUR. Sklep o odmeri nagrade je bil izdan 6. 12. 2016, zato ga izvršitelj v svojem obračunu z dne 18. 2. 2016, v katerem je naredil obračun terjatve upnika na dan plačila, še ni mogel upoštevati. Bi ga pa pri izdaji izpodbijanega sklepa lahko upoštevalo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 286, 337/1, 412/2, 414, 421/4.. ZZZDR člen 81, 82/a, 82/b, 82.c, 82.č, 129, 129.a.
nova dejstva - novi dokazi - časovne meje pravnomočnosti - postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe
V pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi ne predstavljajo dopustnih pritožbenih novot, ki bi bile na pritožbeni stopnji upoštevne na podlagi 414. člena ZPP, ki določa, da v postopku v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena tega zakona in še v pritožbi ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Tudi za tovrstne postopke namreč velja, da sodišče o sporu med pravdnima strankama odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Zato dopustne pritožbene novote tudi ob določbi 414. člena ZPP lahko predstavljajo le tista dejstva, ki so v tem času že obstajala, pa jih stranka pred sodiščem prve stopnje ni navedla, ne pa dejstva, ki so nastala šele kasneje. Kasneje nastalih dejstev učinek pravnomočnosti ne more zajemati. Zato ob navedenem že iz tega razloga v pritožbi navedenih novih dejstev, navedenih kot ius novorum in dokazov, ki ta dejstva dokazujejo in za katere sam toženec pove, da so nastali že po izdaji sodbe, pritožbeno sodišče ne more upoštevati kot dopustnih pritožbenih novot. Spremenjene okoliščine, ki jih v pritožbi navaja toženec, bi lahko bile kvečjemu podlaga za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih v skladu s 4. odstavkom 421. člena ZPP in podlaga za znižanje ali odpravo določene preživnine zakoncu v skladu z 82. č členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka dokazala, da je poslovna enota, v kateri je delo na delovnem mestu voznik I opravljal tožnik, v spornem obdobju poslovala slabo. Sodišče prve stopnje je kot dokazano štelo tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bilo tožnikovo delo po podaji odpovedi razporejeno med njegove sodelavce. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bil tožnik kot delavec, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izbran na podlagi objektivnih kriterijev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
skupno starševstvo - preživninska obveznost staršev - preživninsko breme
Pri skupnem starševstvu se določi mesečna preživninska obveznost posameznega roditelja do otroka, kar bo moralo sodišče prve stopnje določiti v izreku nove odločbe, s tem, da bo tudi določilo (poračunalo) obseg medsebojnih obveznosti pravdnih strank iz naslova preživninske obveznosti do otroka od vložitve tožbe do izdaje nove odločbe.
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00004099
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1.
unovčenje menice - skrbnost banke kot strokovnjaka - ponarejene menice - podpis na menici - odškodninska odgovornost bank - ponarejen podpis na menični izjavi - predložitev menice
Prvostopenjsko sodišče je tudi po presoji prvostopenjskega sodišča pravilno ugotovilo, da je tožena stranka v obravnavanem primeru, ko je menico na unovčenje z menično izjavo in nalogom prejela po pošti, skladno s pravili potrebne skrbnosti, izhajajočimi tako iz Zakona o menici kot Navodil za izpolnjevanje in unovčenje menic preverila podpise na menici in menični izjavi z nalogom s primerjavo podpisa zakonitega zastopnika tožeče stranke kot meničnega dolžnika na kartonu deponiranih podpisov, saj se je delavka tožeče stranke v dvomu o pristnosti podpisov celo posvetovala s sodelavko.
Na očitek tožeče stranke, da tožena stranka ni imela implementiranih mehanizmov, ki bi preprečili zlorabe pri unovčenju menic, pa je prvostopenjsko sodišče dovolj jasno pojasnilo, da bi v obravnavanem primeru ponareditev podpisa zakonitega zastopnika lahko zaznala le oseba z grafološkim znanjem, zahteve po taki usposobljenosti delavcev banke pri prepoznavi pristnosti podpisov pa banki v smislu potrebne strokovne skrbnosti pri opravljanju tovrstnih poslov ni mogoče naprtiti.
krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Predmetni stroj tako sam po sebi ni nevaren, pa čeprav zaradi konstrukcije stroja ni mogoče posebej zavarovati mesta, kjer konjiček prevzame navijalni drog, saj gibanje konjička ne posega v delovno območje natikanja stročnic na drog oziroma na mesto odloženega droga, kot je to pojasnil sodni izvedenec za varstvo pri delu. S takšnim načinom dela je zavarovanec toženke dopuščal, da so delavke prekinile normalno delovanje stroja in z rokami segale v nevarno območje delovanja stroja. Res je, da takšen način dela ni bil zahtevan, hkrati pa ni bil prepovedan, čeprav je bil zavarovanec toženke z njim seznanjen in ga je dopuščal, zato bi se mogel in moral zavedati tudi nevarnosti, ki jih takšen način dela prinaša. Nezgoda bi se tako lahko preprečila z upoštevanjem navodil za varno delo, to je s prijemom droga v varnem in predvidenem območju droga.
ZTLR člen 54, 54/1, 55. SPZ člen 213, 217, 217/1, 217/2. ZPP člen 337, 337/1. ZZD člen 265.
stvarna služnost - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - družbena lastnina - družbeno sredstvo
Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bil del, kjer se je izvrševala služnost, fizično ločen od preostalega dela parcele, rastlinje, betonska škarpa in znižan teren pa so kupcem stanovanj preprečevala, da bi sporni del nepremičnine uporabljali tudi oni. Ob neprerekanem dejstvu, da je podjetje samo izključilo dostop do spornih nepremičnin, saj je poglobilo teren na preostalem delu nepremičnine, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so sotožniki neovirano izvrševali hojo, vožnjo in parkiranje vse od leta 1966 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003271
OZ člen 539, 557, 557/1. ZPP člen 362, 362/1, 365.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pogodbe - darilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vzajemnost pogodbenih obveznosti - aleatornost pogodbe - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
V zvezi s sporno pogodbo za toženca ne obstoji nobeno tveganje, koliko obveznosti je moral in bo moral izpolniti, da bi premoženje dobil, saj je premoženje dobil brezpogojno in že zaradi odsotnosti in tveganja ter aleotornosti ni mogoče govoriti o odplačni pogodbi.
Čeprav je izjava zapustnika lastnoročno napisana in podpisana, kar je pogoj za lastnoročno oporoko po 63. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), ta izjava ni oporoka, kajti ne vsebuje izrecno določene izjave o razpolaganju s premoženjem za primer smrti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00004144
OZ člen 135, 171, 171/1, 179, 314, 314/1, 352, 352/1. ZPP člen 14, 356.
odškodninska odgovornost - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pretep - lahka telesna poškodba - pravica do zasebnosti - slikovno snemanje - prispevek oškodovanca - poškodovanje tuje stvari - oprostilna kazenska sodba - povzročitev škode iz malomarnosti - višina premoženjske škode - višina nepremoženjske škode - pobotni ugovor - izvenpravdni pobot - pravdni pobot - pogoji za pobot terjatev - stroški postopka - potni stroški pooblaščenca - pravica do svobodne izbire odvetnika - načelo ekonomičnosti postopka - nepristranskost sodnika
V pravdnem postopku ugotovljena odločilna dejstva v zvezi z odškodninsko odgovornostjo tožencev ne smejo nasprotovati ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske sodbe. To pomeni, da toženca ne moreta uspeti s trditvijo, da naj bi pretep v resnici začel tožnik.
Upoštevaje dolgoletne spore med pravdnima strankama je bil tožnikov komentar ob nedostojnem vedenju prvega toženca, o katerem se je sodišče prve stopnje lahko prepričalo na podlagi predloženega videoposnetka, zgolj neznaten povod, ki ne more biti opravičilo za brutalen fizični obračun tožencev s tožnikom. Enako velja tudi za tožnikovo slikovno snemanje prvega toženca. Tožnik je imel pravico na ta način zavarovati dokaze o domnevnem posegu tožencev v njegovo posest in lastnino. Predvsem pa se je prvi toženec z nedostojnim vedenjem na javnem kraju sam odrekel svoji pravici do zasebnosti.
Pravdno sodišče na oprostilno kazensko sodbo ni vezano. Res je, da kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari ni mogoče storiti iz malomarnosti, je pa mogoče iz malomarnosti povzročiti škodo. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ).
Pravilo iz prvega odstavka 314. člena OZ, po katerem se dolg lahko pobota z zastarano terjatvijo, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana, velja le za izvenpravdno pobotanje. Ker ugovor pobota v pravdi sam po sebi ne povzroči prenehanja terjatve, ampak je za takšen učinek potrebna odločitev sodišča, lahko takšno (sodno) pobotanje učinkuje le za naprej, zato se vprašanje zastaranja terjatve presoja po trenutku, ko je bil ugovor pobota v pravdi postavljen. V pravdni pobot je torej mogoče ponuditi le terjatev, ki ob tem še ni bila zastarana.
Pravico stranke do svobodne izbire odvetnika bi bilo mogoče relativizirati s sklicevanjem na načelo ekonomičnosti postopka le takrat, kadar bi potni stroški pooblaščenca predstavljali nesorazmerno visok delež v strukturi celotnih stroškov zastopanja v primerjavi z odvetniki, ki imajo sedež svoje pisarne bližje stranki oziroma sodišču.
Zahtevek v motenjski pravdi je dvojno dajatveni zahtevek, obsega namreč restitucijski in prepovedni zahtevek. Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, kot v obravnavanem primeru, ko je toženka s tem, ko je nanošeni material skurila in ga na ta način dejansko odstranila ter tako vzpostavila prejšnje posestno stanje, zadošča, da tožnik v motenjski pravdi zahteva prepoved bodočih motilnih dejanj. Napačno je torej stališče pritožnika, da je zato, ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, odpadel tudi interes tožnikov za vložitev tožbe. To ne drži, saj cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.
Kot pravno odločilen vzrok za tožničino invalidsko upokojitev je sodišče utemeljeno štelo prav maligni melanom in ne morda drugih zdravstvenih težav, ki so pri tožnici sicer obstajale, a glede na odločbo ZPIZ za nastanek tožničine premoženjske škode (invalidske upokojitve) niso bile odločilne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003083
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. - člen 32.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ - protipravnost ravnanja - protipravnost ravnanja policistov - pripor - zdravniška pomoč - ravnanje s priporniki - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnika v priporu še istega dne pregledala dežurna zdravnica in ne pet dni kasneje. Na podlagi njene prepričljive izpovedi, podprte z zdravstveno dokumentacijo, je ugotovilo, da tožnik ob pregledu ob privedbi v pripor ni omenil bolečin v poškodovani desni roki, da bi bila lahko na to pozorna. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ga zdravnica tedaj sploh ni pregledala. Ta trditev je bila ovržena z dokazno podprto in logično razlago, da bi tožnik zdravnici ob pregledu gotovo omenil bolečine v roku, pa ni, ob tem, da ji je omenil in je to zapisala v karton, da si je v preteklosti v prometni nesreči zlomil rebra. Ni razumne podlage za zahtevo, da bi moral zdravnik pacienta telesno pregledati, če pacient ne navaja telesnih poškodb.
Tožnik bi moral vsaj konkretizirati, kdaj in komu je potožil o bolečinah in zahtevi po zdravstveni pomoči, in kdo mu je izrekel zatrjevane neprimerne besede, da bi se lahko toženka sploh konkretizirano branila. Razumno je pričakovati od tožnika, da bo podal konkreten opis oseb, s katerimi je v zatrjevanih primerih komuniciral. Šele če bi izkazoval, pa ni, da do imen in priimkov teh oseb ne more priti, bi lahko sodišče samo pri državnem organu opravilo ustrezne poizvedbe. Gola navedba, da se ne spomni, kateri policisti so bili, in da so bili priporniki tujci, ne zadošča.
sodne takse - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse
Pritožnik kršitev v zvezi z odmero sodne takse ne konkretizira in zgolj posplošeno zatrjuje, da so sodnikove navedbe brez pravne osnove. Takšna nekonkretizirana zatrjevanja pa glede na dejstvo, da je bila tožencu sodna taksa pravilno odmerjena, na odločitev ne morejo imeti vpliva.
ZZK-1 člen 149, 149/4, 149/5, 160, 160/2, 243, 245.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis - ničnost zavezovalnega pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pri odločanju o vpisu je pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK-1). Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. člen ZZK-1).