ZFPPIPP člen 123, 123/2, 127, 127/2, 385, 395, 395/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o prodaji nepremičnin - izpraznitev in izročitev stanovanja - pritožba zoper sklep o prodaji - pravočasnost pritožbe - glavni postopek zaradi insolventnosti - pravila vročanja - rok za vložitev pritožbe - vročitev sklepa o prodaji nepremičnine stečajnemu dolžniku - ustavno skladna razlaga
Ustavno skladna je taka razlaga določb drugega odstavka 123. člena v zvezi s 385. členom in tretjim odstavkom 395. člena ZFPPIPP, po kateri je potrebno sklep o prodaji vročiti stečajni dolžnici.
stečajni postopek - imenovanje članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora
Edini relevanten kriterij za imenovanje člana upniškega odbora je v poslovnih knjigah dolžnika navedena navadna terjatev upnika in ne izid preizkusa terjatev, ker postopek preizkusa še ni izveden (sklep o preizkusu terjatev še ni bil objavljen).
URS člen 29, 29/4.. ZPrCP člen 8. ZP-1 člen 7, 65, 65-4, 155, 155/1-6.
domneva nedolžnosti - nedovoljen dokaz - domneva odgovornosti lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni postopalo po četrtem odstavku 65. člena ZP-1, saj listine, ki jih je pritožnik poslal sodišču prve stopnje skupaj z zahtevo za sodno varstvo (tudi izjava uporabnika vozila z dne 24.4.2017) niso dokazi, ki bi dokazovali, da je prekršek storil kršitelj in ti ne zmorejo sanirati kršitve ustavno zagotovljene kršitve domneve nedolžnosti, ki je bila zagrešena ob izdaji plačilnega naloga. Enako oziroma še posebej velja za izjavo kršitelja, ki naj bi predstavljala po oceni prekrškovnega organa njegovo priznanje, da je v času prekrška res vozil vozilo po omenjenem cestnem odseku, saj gre za izjavo storilca, ki jo je podal preden je bil poučen o svojih pravicah kot izhaja iz 4. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde). Spisovni podatki potrjujejo, da storilec ni bil poučen o navedeni ustavni pravici, zato njegova izjava ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela opreti izpodbijana sodba, saj ta na podlagi 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 117/2008 z dne 24.2.2009).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00004155
URS člen 29, 29-3. KZ-1 člen 60, 62, 62/1, 209, 217.
roki za preklic pogojne obsodbe - navidezen realni stek - pravice obrambe pravica do poštenega sojenja - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - prikrivanje - pravica do zaslišanja obremenilne priče - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Obdolženec se na vabilo na glavno obravnavo dne 26.9.2016 brez navedbe opravičenega razloga ni odzval. S tem se je obdolženec možnosti, da preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost zagovora soobdolženega N. B. oziroma, da je navzoč pri izvedbi tega dokaza, sam odrekel.
Če storilec predhodnega (premoženjskega) kaznivega dejanja po storitvi kaznivega dejanja izpolni zakonske znake prikrivanja, bo zaradi razmerja navideznega realnega steka (naknadno nekaznivo ravnanje) storil le predhodno kaznivo dejanje.
Čeprav je tožnica slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in prejema samostojno hrvaško starostno pokojnino od 18. 3. 2010 dalje, ji ni mogoče priznati dodatka k pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Tožnica je namreč od 18. 3. 2010 dalje tudi sočasno uživalka sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. To pa je za odločitev v tej zadevi edino relevantno, saj kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, izključuje možnost uporabe ZZSV.
ZP-1 člen 8, 65, 155, 155/1-6.. URS člen 27, 29, 29/4.. ZPrCP člen 8.
domneva nedolžnosti - nedovoljen dokaz - domneva odgovornosti lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni postopalo po četrtem odstavku 65. člena ZP-1, saj listine, ki jih je pritožnik poslal sodišču prve stopnje skupaj z zahtevo za sodno varstvo (tudi izjava uporabnika vozila z dne 24.4.2017) niso dokazi, ki bi dokazovali, da je prekršek storil kršitelj in ti ne zmorejo sanirati kršitve ustavno zagotovljene kršitve domneve nedolžnosti, ki je bila zagrešena ob izdaji plačilnega naloga. Enako oziroma še posebej velja za izjavo kršitelja, ki naj bi predstavljala po oceni prekrškovnega organa njegovo priznanje, da je v času prekrška res vozil vozilo po omenjenem cestnem odseku, saj gre za izjavo storilca, ki jo je podal preden je bil poučen o svojih pravicah kot izhaja iz 4. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde). Spisovni podatki potrjujejo, da storilec ni bil poučen o navedeni ustavni pravici, zato njegova izjava ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela opreti izpodbijana sodba, saj ta na podlagi 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 117/2008 z dne 24.2.2009).
Zaključek sodišča prve stopnje, da je vsebina dopolnjenega načrta finančnega prestrukturiranja glede na poročilo o finančnem poslovanju in poslovanju dolžnika do te mere protislovna, da ne zadostuje kriterijem iz 145. člena ZFPPIPP, sodi še v okvir formalnega preizkusa, ki ga je dolžno opraviti sodišče.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enak delež poplačila njihovih terjatev, iz predloga dolžnika pa ne izhaja, da tudi upnici, ki naj bi imela po njegovih trditvah večinski delež v terjatvah upnikov (v višini razlike med 1.059.752,00 EUR in 210.918 EUR), za vse njene terjatve ponuja enak delež plačila kot ostalim upnikom. Že na podlagi navedenega dejstva je pritrditi sodišču prve stopnje, da načrt finančnega prestrukturiranja zakonskim zahtevam po dopolnitvi načrta finančnega prestrukturiranja še vedno ni zadostil.
Izjave o odpovedi dediščine ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati. Nujni dedič dobi nujni delež samo če ga zahteva (40. člen ZD). Dedič je izjavo o odpovedi uveljavljanja nujnega deleža podal na zapisnik na zapuščinski obravnavi dne 14. 6. 2017, jo podpisal, samemu zapisniku pa ni ugovarjal. Slednjo možnost pa je imel v skladu z drugim odstavkom 124. člena ZPP v zvezi s 170. in 163. členom ZD. V kolikor pa dedič meni, da je podal izjavo o odpovedi nujnemu deležu pod silo, grožnjo ali zvijačo ali da je bila izjava dana v zmoti, pa ima možnost v skladu z drugim odstavkom 138. člena ZD zahtevati razveljavitev izjave s tožbo v pravdnem postopku.
ZPP člen 286, 337/1, 412/2, 414, 421/4.. ZZZDR člen 81, 82/a, 82/b, 82.c, 82.č, 129, 129.a.
nova dejstva - novi dokazi - časovne meje pravnomočnosti - postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe
V pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi ne predstavljajo dopustnih pritožbenih novot, ki bi bile na pritožbeni stopnji upoštevne na podlagi 414. člena ZPP, ki določa, da v postopku v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena tega zakona in še v pritožbi ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Tudi za tovrstne postopke namreč velja, da sodišče o sporu med pravdnima strankama odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Zato dopustne pritožbene novote tudi ob določbi 414. člena ZPP lahko predstavljajo le tista dejstva, ki so v tem času že obstajala, pa jih stranka pred sodiščem prve stopnje ni navedla, ne pa dejstva, ki so nastala šele kasneje. Kasneje nastalih dejstev učinek pravnomočnosti ne more zajemati. Zato ob navedenem že iz tega razloga v pritožbi navedenih novih dejstev, navedenih kot ius novorum in dokazov, ki ta dejstva dokazujejo in za katere sam toženec pove, da so nastali že po izdaji sodbe, pritožbeno sodišče ne more upoštevati kot dopustnih pritožbenih novot. Spremenjene okoliščine, ki jih v pritožbi navaja toženec, bi lahko bile kvečjemu podlaga za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih v skladu s 4. odstavkom 421. člena ZPP in podlaga za znižanje ali odpravo določene preživnine zakoncu v skladu z 82. č členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR).
Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima stranka na podlagi prvega odstavka 238. člena ZUP pravico do pritožbe. Pritožba se, če ni z zakonom drugače določeno, vloži v 15 dneh od dneva vročitve odločbe (235. člen ZUP). Če je pritožba prepozna, pa je iz tega razloga ni zavrgel že organ prve stopnje, jo po prvem odstavku 236. člena ZUP zavrže organ druge stopnje. Pritožba vložena 2. 7. 2014 je bila, upoštevaje, da je bila odločba z dne 10. 7. 2013 tožniku vročena 12. 7. 2013 nedvomno prepozna.
Sodišče o oprostitvi plačila sodnih taks odloča na podlagi obstoja pogojev, ki jih določa zakon in ki morajo obstojati na dan, ko taksna obveznost nastane. Ker pa taksna obveznost še ni nastala, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ob vložitvi tožbe še nima pravne koristi za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Zato je tudi pravilno predlog zavrglo.
potni stroški - vračilo preveč izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev
Delodajalec je dolžan in ima vse možnosti za to, da delavcu pravilno obračuna prejemke iz delovnega razmerja. Tožeča stranka je vedela, da je toženki iz naslova potnih stroškov plačala več kot je bila dolžna, pri tem pa se tudi ni sklicevala npr. na to, da je plačilo izvedla zaradi izognitve sili. Sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo podlage za to, da bi toženki naložilo povračilo vtoževanega zneska.
obračun upnikove terjatve - izvršiteljev obračun terjatve - zahteva za sodno odločanje o obračunu terjatve - poplačilo - poplačilo iz kupnine
Če upnik in dolžnik ne soglašata z obračunom terjatve izvršitelja, lahko v osmih dneh od dneva prejema obračuna terjatve pri izvršitelju vložita zahtevo, da o obračunu terjatve odloči sodišče.
Sodni cenilki za gradbeništvo-nepremičnine S. Ž. je bila za opravljeno delo odmerjena nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 46,00 EUR. Sklep o odmeri nagrade je bil izdan 6. 12. 2016, zato ga izvršitelj v svojem obračunu z dne 18. 2. 2016, v katerem je naredil obračun terjatve upnika na dan plačila, še ni mogel upoštevati. Bi ga pa pri izdaji izpodbijanega sklepa lahko upoštevalo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1-UPB2 člen 205, 205/1, 205/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - velika tatvina
Tožnik je opustil dolžno evidentiranje jeklenega odpada, ker mu je to zaradi odtujitve jeklenega odpadka naročil A.A., ne pa zato, ker naj ne bi vedel, kako naj evidentira, ali ker bi to pozabil. Za svoj bistven prispevek k odtujitvi je prejel denarno nagrado. Zavedal se je, da sodeluje pri odtujitvi jeklenega odpadka in h kraji tudi odločilno prispeval. Če svojih delovnih nalog evidentiranja jeklenega odpadka ne bi opustil, do odtujitve ne bi moglo priti oziroma, bi bila ta že naslednji dan ob pregledu raportne knjige in odpremnic odkrita. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dejanje odtujitve jeklenega odpadka večje teže in večje vrednosti storil kot sostorilec v sodelovanju z drugimi in je z neevidentiranjem jeklenega odpadka ob izvozu iz oddelka odločilno prispeval k odtujitvi jeklenega odpadka. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pravilna je presoja, da je tožnik s svojim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja velike tatvine, storjene v sostorilstvu po 2. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1.
ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. ZPIZ-2 člen 16, 22, 22/3, 116, 116/3, 406, 406/4.
starostna pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine - dvojni status
Določba 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 za lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je glede na gospodarsko pravne predpise oziroma določbe ZGD-1 in ZSReg lex specialis. Družbeniki, ki so sočasno poslovodne osebe, imajo, če niso zavarovane na drugi podlagi, lastnost zavarovanca od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra. Za edino pravilno uporabo in razlago te jasne in specialne določbe ZPIZ-2 torej vprašanje deklaratornosti ali konstitutivnosti učinkovanja vpisa spremembe družbenika v register po stališču pritožbenega sodišča ni pravno relevantno. Stališče sodišča prve stopnje, da upoštevaje deklaratornost vpisa spremembe družbenika v register, tožnik ni bil več družbenik zasebne družbe in posledično ni niti delno vključen v obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, je zmotno in zato nesprejemljivo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005031
OZ člen 6, 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 27, 37.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila burja izjemnih hitrosti v okolici tovarne običajen in predvidljiv pojav, prvotožena stranka pa je tožniku z navodili za delo vratarske službe naložila obveznost obhoda tovarne tudi v času izjemnih vremenskih razmer. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, prvotožena stranka ni sprejela nobenih ukrepov v zvezi z opravljanjem dela v času izjemnih vremenskih razmer. V takšnih razmerah bi prvotožena stranka morala ravnati preventivno in vnaprej z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečiti nezgodo pri delu. Na podlagi 27. člena ZVZD-1 mora delodajalec ob resni, neposredni in neizogibni nevarnosti, z ukrepi in navodili delavcem omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno. Po določbi 37. člena ZVZD-1 mora delodajalec delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Po pravilu obrnjenega dokaznega bremena iz 131. člena OZ bi moral delodajalec dokazati, da je storil vse, da do obravnavanega škodnega dogodka ne bi moglo priti. Ker prvotožena stranka tega ni storila, ni ravnala z zadostno (profesionalno) skrbnostjo, kot ji nalaga 6. člen OZ. Zato je podana njena krivdna odgovornost za tožnikovo škodo, posledično pa je odgovorna tudi drugotožena stranka, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost.
ZDR-1 člen 209, 209/1.. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev člen 1.
napoteni delavec - delo v tujini
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik napoten na delo v Republiko Avstrijo. Stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi dogovorili za plačilo plače v znesku 950,00 EUR bruto, kar po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ne ustreza minimalnemu znesku plače, ki jo za enako delo prejemajo delavci v Republiki Avstriji. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v tožnikovem primeru glede na določbe 209. člena ZDR-1 ter Direktive 96/71/ES z dne 16. 12. 1996 o napotitvi delavca na delo v okviru opravljanja storitev potrebno upoštevati minimalne standarde, ki veljajo v državi gostiteljici, v katero je delavec napoten na delo, če so za delavce ugodnejši.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - materialno procesno vodstvo - odprto sojenje - določen tožbeni zahtevek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Res je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke. Vendar bi glede na vsebino celotne tožbe moralo biti sodišče vsaj v dvomu, ali tožnik zahteva samo ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 4. 2016 dalje, kot izhaja iz tožbenega zahtevka, ali tudi za obdobje od 1. 4. 2011 do 31. 3. 2016, kar uveljavlja v tožbi. To vprašanje bi sodišče moralo razčistiti v okviru materialnega procesnega vodstva, kakor tudi vprašanje 25. oziroma 23. plačnega razreda, česar pa ni storilo, zaradi česar je podana bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.