ugotovitvena tožba - pravni interes - pozneje najdeno premoženje zapustnika - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - dedna izjava - dokazna ocena - pridobivanje skupnega premoženja - odstop dednega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se domača teorija zavzema za širšo opredelitev pojma pozneje najdeno premoženje, po katerem ni treba, da bi moralo biti premoženje res najdeno pozneje. Po navedenem stališču je bistveno, da se pozneje najdeno premoženje nanaša na premoženje, za katero zapuščinsko sodišče ni vedelo, ko je sklenilo, da se obravnava ne opravi. Takšno pa je tudi stališče novejše sodne prakse.
skupno starševstvo - preživninska obveznost staršev - preživninsko breme
Pri skupnem starševstvu se določi mesečna preživninska obveznost posameznega roditelja do otroka, kar bo moralo sodišče prve stopnje določiti v izreku nove odločbe, s tem, da bo tudi določilo (poračunalo) obseg medsebojnih obveznosti pravdnih strank iz naslova preživninske obveznosti do otroka od vložitve tožbe do izdaje nove odločbe.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja - pošten postopek
Predlog za prenos krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi je utemeljeval razloge, ki lahko glede na svojo vsebino zadevajo zagotovitev videza nepristranskosti vseh sodnikov sodišča prve stopnje, zato bi moralo sodišče prve stopnje ravnati enako kot če bi pritožnica predlagala izločitev sodnice, ki je odločala o obtožnem predlogu oškodovanke kot tožilke z izpodbijanim sklepom, iz odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP (če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika). Pritožnica ima zato prav, da bi moralo biti najprej odločeno o predlogu za prenos krajevne pristojnosti (izločitvi sodnice) in šele nato o obtožnem predlogu oškodovanke kot tožilke.
Brez navedbe sklepa, s katerim se tožnik ne strinja oziroma vlaga pritožbo, je takšna pritožba nepopolna in nesposobna za vsebinsko obravnavo in bi jo lahko zavrglo že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, jo je v skladu s 1. točko 365. člena ZPP zavrglo pritožbeno sodišče.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3. ZFPPIPP člen 27, 27/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Delodajalec ne more delavcu podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot so opredeljene v 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da prekoračitve pooblastil, neupoštevanja opozoril in nenamenske uporabe sredstev ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti, saj bi ta ravnanja pomenila kvečjemu kršitev pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alinei prvega odstavka 88. člena.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnica svoje dolžnosti v opazovanem obdobju opravljala korektno in izvajala ukrepe v okviru sprejetega sanacijskega programa. Če tožena stranka ni bila zadovoljna s sanacijskim načrtom oz. načrtom ukrepov, ki ga je tožnica pripravila za študijsko leto 2011/2012 (torej do 30. 9. 2011), pa bi ji v zvezi s tem odpoved iz razloga nesposobnosti morala podati najkasneje 30. 3. 2012. Glede na navedeno je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da odpovedni razlog nesposobnosti za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 10. 2008 z aneksom št. 1 z dne 24. 12. 2009 ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003613
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 102, 649.
gradbena pogodba - pobotni ugovor - ugovor ogroženosti - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - primopredaja - prevzem dela - gradbena dokumentacija - uvedba v delo - škoda
Ker tožena stranka pripomb na izvedena dela ni imela in je dela prevzela ter celo pripoznala terjatev na njihovo plačilo, se s sklicevanjem na pomanjkanje gradbene dokumentacije ne more uspešno izogniti plačilu izvedenih del.
Ugovor ogroženosti je tožeča stranka lahko uveljavljala le takrat, ko bi sicer z deli lahko pričela. Ker je dokazala, da vsaj v letu 2010 (brez njene krivde) z deli ni bilo mogoče pričeti, je logično lahko ugovor ogroženosti podala šele v letu 2011, zato ga je sodišče pravilno presojalo v tem obdobju.
ZFPPIPP člen 24, 131, 131/1, 131/2, 356, 357, 389, 389/2, 389/3, 390, 390/1. ZIZ člen 79, 101, 102.
osebni stečaj dolžnika - dovoljenost izvršbe - stroški stečajnega postopka - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - tekoči življenjski stroški - najemnina za stanovanje - vzajemna neizpolnitev dvostranske pogodbe
Terjatev ni nastala šele s sklenitvijo oziroma izvršljivostjo poravnave, temveč že takrat, ko je imela upnica pravico od dolžnikov terjati njeno izpolnitev, torej ko je nastal pravni temelj zanjo.
Po trenutku začetka stečajnega postopka nad dolžnikom skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Edine izjeme od tega pravila so predvidene v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP, pri čemer je treba izjeme razlagati restriktivno.
Terjatve, ki so nastale pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikoma, se ne uvrščajo med izjeme iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, zato izvršbe v tem delu ni mogoče dovoliti. Prav tako izvršbe ni mogoče dovoliti za preostanek terjatve iz naslova najemnine za stanovanje, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikoma, saj ne gre za stroške stečajnega postopka, temveč za običajne življenjske stroške oziroma potroške, ki jih ni mogoče poplačati iz stečajne mase.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005830
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v čast in dobro ime - razžalitev dobrega imena ali časti
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi navedb tožene stranke v 3. in 4. točki odgovora na anonimno pismo z dne 18. 7. 2014, s katerimi naj bi razžalila tožničino čast in posegla v njeno dobro ime. V pritožbi tožena stranka pravilno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo sporni odgovor, saj ni bil objektivno žaljiv, niti ni iz njegove vsebine mogoče razbrati, da bi šlo za kritiko tožnice ali njenega dela pri toženi stranki.
Da bi lahko ugotovili, ali je navedeni odgovor tožene stranke objektivno žaljiv do tožnice, ga je treba presojati kot celoto, glede na njegov namen, pri tem pa imeti pred očmi njegovega povprečnega naslovnika oziroma bralca.
postopek izbire kandidata - sodno varstvo - neizbran kandidat
Po petem odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Iz 8. člena ZDR-1 pa izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve sklepa o izbiri kandidata in je sklep, da se tožba zavrže, pravilen. Tožnica namreč uveljavlja zahtevek, zoper katerega ni dopustno sodno varstvo. Sodišče prve stopnje je pri tem utemeljeno izpostavilo določbo 36. člena ZZ, v kateri je urejeno sodno varstvo neizbranega kandidata za direktorja zavoda, medtem ko v veljavni zakonodaji (ne v ZZ in ne v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija ni takih določb za odgovornega urednika, za mesto katerega je kandidirala tožnica.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - učitelj
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kršitve na prvi pogled, splošno gledano, res niso posebno hude, oziroma so za dijake celo ugodnejše kot ocenjevanje po predpisih, vendar pa sta učenje in ocenjevanje dijakov temeljne naloge učitelja. Ocene, ki jih dijaki pridobijo, so uradno veljavno potrdilo o njihovem znanju in dokazujejo, da jim je tožena stranka to znanje posredovala v skladu z določbami ZPSI-1. Zato je potrebno zaupanje tožene stranke, da se bodo učitelji pravil ocenjevanja držali. Glede na ponavljajoče kršitve, na katere je bil tožnik izrecno opozorjen v predhodnih opozorilih, pa je tožena stranka upravičeno izgubila zaupanje v delo tožnika.
denarna odškodnina za nematerialno škodo - previsoka denarna odškodnina - individualizacija in objektivizacija odškodnine
Tožniku odmerjena odškodnina predstavlja 88 povprečnih neto plač ob dnevu sojenja in ni previsoka in ni izven okvirov sodne prakse v primerljivih zadevah.
V skladu s 86. členom OZ je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. ZGD-1 v 227. členu določa prepoved vračila vložkov (delničarju). Natančnejše opredelitve pojma "vračila vložka" ne vsebuje, vendar gre po naravi stvari za kakršnekoli posle, katerih posledica je zmanjšanje premoženja družbe v korist njenega delničarja. Tudi ni nujno, da sta v tovrstnih poslih in ravnanjih udeležena le družba in delničar. Iz tretjega odstavka 227. člena ZGD-1 izhaja, da so nedopustna tudi plačila, ki niso bila dana zgolj neposredno delničarju, pač pa so bila dana z njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu. Ne glede na raznolikost poslov in možne različne udeležence v tovrstnih poslih mora biti izkazana relevantna vez med zmanjšanjem premoženja družbe na eni strani in obogatitvijo njenega delničarja na drugi strani, da ima posel oz. pravno dejanje značilnosti prepovedanega vračila vložka. Ni sporno, da se zavarovanje, ki ga da hčerinska družba (sestrska družba) za obveznosti družbe matere (sestrske družbe) šteje kot prikrito vračilo vložka delničarju (družbi materi), če družba, ki je to zavarovanje dala in je bilo kasneje tudi unovčeno, zanj ni prejela ustreznega nadomestila. Za takšno situacijo je šlo tudi v obravnavanem primeru. Vendar pa ZGD-1 v 233. členu določa tudi sankcijo za kršitev prepovedi iz 227. člena, saj vzpostavlja vrnitveni zahtevek družbe (oz. drugih delničarjev in upnikov) do delničarjev, ki morajo družbi vrniti prepovedana plačila. To pomeni, da Dodatek, tudi, če je bilo z njegovo sklenitvijo kršeno pravilo iz 227. člena ZGD-1, ni ničen, saj zakon zaradi kršitve prisilnega predpisa predpisuje "nekaj drugega".
V primeru prepovedi in dolžnosti vračila vložka gre za institute korporacijskega prava, ki določa notranji ustroj družb in ureja razmerja med udeleženci teh notranjih razmerij, v obravnavanem primeru med družbo in njenimi delničarji. Obveznosti, ki jih imajo delničarji do družbe v skladu s pravili korporacijskega prava, so dolžni delničarji sami tudi v celoti izpolnjevati. Odgovornosti za njihovo neizpolnitev ni mogoče naprtiti tretjim. To pomeni, da tretje osebe, s katerimi družbe vstopajo v pogodbena razmerja, v načelu nimajo nikakršnih (niti moralnih) dolžnosti skrbeti za notranja razmerja v tej družbi oz. za to, da njeni delničarji pravilno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbe in da ne kršijo prisilnih predpisov.
Tako porok kot pristopnik k dolgu se lahko zavežeta za manj, kot dolguje upniku glavni dolžnik.
V primeru, če odgovornost poroka (enako tudi pristopnika) ni izrecno omejena z dogovorom, porok odgovarja za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00006212
ZPIZ-2 člen 63.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - možnost obravnavanja pred sodiščem
Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 16. 3. 2017 ne izhaja, da bi sodišče dokazne predloge tožeče stranke, kakor so bili podani v tožbi (glede zaslišanja tožnice in postavitve sodnega izvedenca ortopeda) kakorkoli obravnavalo ali o njih odločalo. Tako ni mogoče slediti obrazložitvi zavrnilne sodbe v točki 7, da je sodišče zavrnilo predlog za postavitev sodnega izvedenca ortopeda in tudi predlog za zaslišanje tožnice. Takšnega sklepa senat prvostopenjskega sodišča na glavni obravnavi dne 16. 3. 2017 ni sprejel. Tako prvostopenjsko sodišče glede dokaznih predlogov s strani tožnice glede zaslišanja tožnice in postavitve sodnega izvedenca ortopeda sploh ni odločalo. Tožnici s takšnim postopanjem prvostopenjskega sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. ZPIZ-2 člen 16, 22, 22/3, 116, 116/3, 406, 406/4.
starostna pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine - dvojni status
Določba 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 za lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je glede na gospodarsko pravne predpise oziroma določbe ZGD-1 in ZSReg lex specialis. Družbeniki, ki so sočasno poslovodne osebe, imajo, če niso zavarovane na drugi podlagi, lastnost zavarovanca od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra. Za edino pravilno uporabo in razlago te jasne in specialne določbe ZPIZ-2 torej vprašanje deklaratornosti ali konstitutivnosti učinkovanja vpisa spremembe družbenika v register po stališču pritožbenega sodišča ni pravno relevantno. Stališče sodišča prve stopnje, da upoštevaje deklaratornost vpisa spremembe družbenika v register, tožnik ni bil več družbenik zasebne družbe in posledično ni niti delno vključen v obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, je zmotno in zato nesprejemljivo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005031
OZ člen 6, 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 27, 37.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila burja izjemnih hitrosti v okolici tovarne običajen in predvidljiv pojav, prvotožena stranka pa je tožniku z navodili za delo vratarske službe naložila obveznost obhoda tovarne tudi v času izjemnih vremenskih razmer. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, prvotožena stranka ni sprejela nobenih ukrepov v zvezi z opravljanjem dela v času izjemnih vremenskih razmer. V takšnih razmerah bi prvotožena stranka morala ravnati preventivno in vnaprej z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečiti nezgodo pri delu. Na podlagi 27. člena ZVZD-1 mora delodajalec ob resni, neposredni in neizogibni nevarnosti, z ukrepi in navodili delavcem omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno. Po določbi 37. člena ZVZD-1 mora delodajalec delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Po pravilu obrnjenega dokaznega bremena iz 131. člena OZ bi moral delodajalec dokazati, da je storil vse, da do obravnavanega škodnega dogodka ne bi moglo priti. Ker prvotožena stranka tega ni storila, ni ravnala z zadostno (profesionalno) skrbnostjo, kot ji nalaga 6. člen OZ. Zato je podana njena krivdna odgovornost za tožnikovo škodo, posledično pa je odgovorna tudi drugotožena stranka, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost.
odvoz komunalnih odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov - uporabnik stanovanja - sprememba lastnika - pogodbene stranke - obvestilo o spremembi lastništva
Toženec bi moral tožniku sporočiti spremembo lastnika oziroma uporabnika, saj dogovori med tožencem in novim uporabnikom stanovanja v razmerju med tožencem in tožnikom nimajo pravnega učinka.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - obligacija rezultata - odstop od pogodbe - ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti - učinki razvezane pogodbe - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - prenovitev (novacija) - pripoznava dolga
Pogodba o opravljanju storitev je podjemna pogodba, ki je obligacija rezultata. Iz te značilnosti podjemne pogodbe izhaja, da ima naročnik v primeru izvajalčeve neizpolnitve ugovor proti zahtevku za plačilo pogodbene cene.
Ker je tožena stranka podala ugovor neizpolnitve pogodbe, je bilo v konkretnem primeru na tožeči stranki dokazno breme, da je Pogodbo izvrševala tako, kot izhaja iz njenih določb, ki pa mu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je izvedlo predlagani dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki pa sodišča ni prepričal v trditve, da je tožeča stranka opravljala storitve v skladu s Pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004163
URS člen 23. ZPP člen 7, 115, 115/1, 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 82, 82/2, 92.
pogodba o oglaševanju - razlaga spornih določil pogodbe - nasprotna tožba - jezikovna razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenikov - preložitev naroka na predlog stranke - upoštevanje prepoznih navedb in dokazov - dodatni popust - prekluzija dokazov
Možnost preložitve naroka po prvem odstavku 115. člena ZPP je zaradi varstva položaja nasprotne stranke in njene pravice do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS omejena le na primere, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi. Pritožnica pa je bila v tem sporu vseskozi zastopana po odvetniku. Drugega pooblaščenca je pooblastila dva dni pred narokom, ki je bil za 1. oktober 2015 določen že 26. avgusta 2015, s čimer je sama prevzela tveganje, da se novi pooblaščenec ne bo uspel v celoti pripraviti na narok. Vzrok za nastalo procesno situacijo zato v celoti izvira iz sfere pritožnice, ki tudi ne navaja nobene okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da nastale situacije ni bilo mogoče predvideti oz. preprečiti. Zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo predlog novega pooblaščenca tožene stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo.
Že iz tega, da je tožeča stranka na zadnjem naroku zahtevala rok za izjavo o prepoznih dokazih, je očitno, da bi postopek zaradi zamude tožene stranke trajal dlje, kot bi sicer.
Določba drugega odstavka 2. točke Aneksa pa je nejasna že zaradi uporabe nezdružljive besedne zveze "prištevati v". Ker glagol prišteti pomeni povečati količino (povečati vsoto za določen znesek), veže pa se s predlogoma k in h (znesek se prišteje k nečemu), glagol všteti pa nasprotno pomeni upoštevati pri ugotavljanju števila nečesa in se veže s predlogom v (všteje se v nekaj), je zapis, po katerem se realizacija ne prišteva v letno pogodbeno kvoto že jezikovno gledano nejasen. Njegove vsebine, kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjske sodbe, ni znalo interpretirati niti novo vodstvo tožene stranke, kar še dodatno potrjuje, da z besedno razlago ni mogoče ugotoviti le enega besedilnega pomena tega dogovora. Stališče pritožnice, da je pogodbeno določilo iz drugega odstavka 2. točke Aneksa s 26. marca 2010, takšno kot se glasi, jasno, se tako pokaže kot neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku pri razlagi vsebine dogovor iskalo skupni namen pogodbenih strank, tako kot mu to nalaga določba drugega odstavka 82. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00005235
URS člen 19. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1, 12. OZ člen 179. ZOR člen 200. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZDPra člen 16.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odgovornost države - kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - izgubljeni dohodek - izguba zaposlitve - vzročna zveza - stroški postopka
Stališče izpodbijane sodbe, da je v okoliščinah konkretnega primera možno razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode, je materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je protiustaven izbris povzročil izbrisanim hude težave, zaradi katerih so praviloma dalj časa trpeli, in da obravnavani primeri utemeljujejo enotno odmero odškodnine
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - reparacija - honorar - sodna razveza - višina denarnega povračila
Sodišče prve stopnje bi moralo vse honorarje, ki jih je tožnik prejel iz naslova pogodb civilnega prava (avtorskih in drugih) upoštevati pri ugotavljanju višine reparacije, ne glede na to, ali bi jih lahko prejemal tudi v času zaposlitve pri toženi stranki.
V primeru ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja s sodbo sodišča je treba delavcu za nazaj priznati delovno razmerje in vse pravice iz njega, vse do ponovnega nastopa dela (v primeru reintegracije) oziroma do prenehanja pogodbe o zaposlitvi z sodbo sodišča (v primeru sodne razveze). Odločitev o upravičenosti do reparacije je tako odvisna zgolj od ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi in ni potrebe po ugotavljanju predpostavk odškodninske odgovornosti, ne glede na to, da se z reparacijo doseže izravnava (restitucija) delavčevega položaja.
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da bi morala biti višina denarnega povračila primerljiva višini odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (108. člen ZDR-1). Gre za dva različna delovnopravna instituta, ki ju med seboj ni mogoče primerjati in posledično tudi ni mogoče višine denarnega povračila opredeliti upoštevaje višino odpravnine.