pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - ukinitev služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti
Služnostna pot je bila priposestvovana, in ne obstajajo pogoji za njeno ukinitev.
Četudi je v obdobju, kot ga zatrjuje toženec, dejansko prišlo do določene večletne prekinitve služnosti, je bil proces "osvoboditve služnosti" prekinjen z vnovičnem izvrševanjem služnosti s strani kosca v letu 2014. Proces ukinitve služnosti namreč prekine vsaka ponovna izvršitev služnosti.
Do pravnomočnosti sklepa o prekinitvi sodišče prve stopnje ne ve, ali bo sploh dalo zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče kajti, če bi prišlo do razveljavitve sklepa o prekinitvi, bi po nepotrebnem pisalo zahtevo, kar bi bilo neekonomično. Ustavno sodišče pa od predlagatelja zahteva, da izkaže pravnomočnost sklepa o prekinitvi postopka, ker gre za procesno predpostavko za odločanje o ustavnosti, sicer zavrže zahtevo za oceno ustavnosti.Ko gre za vprašanje presoje ustavnosti, sodišče druge stopnje ne more vsiljevati svojih materialnopravnih videnj sodišču prve stopnje, ker bi s tem nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za razpis naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Pravdni stranki morata v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno predlagati. V vlogi podan dokazni predlog za zaslišanje stranke ne šteje za zahtevo za razpis in izvedbo naroka.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom
Pri mandatni pogodbi gre za obligacijo prizadevanja. Ker odvetnik svoje delo opravlja kot poklic, mora ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ravnati mora po navodilih klienta in pri tem paziti na njegove interese. Ker gre za strokovnjaka, lahko odvetnik v vsakem primeru sam oceni in po najboljši vesti odloči, upoštevaje vse okoliščine, kako naj ravna. Za kršitev pogodbenega ravnanja torej gre, če odvetnik ne ravna v skladu s klientovimi interesi in poklicnimi standardi, ki se od njega pričakujejo.
Obstoj protipravnosti temelji na rešitvi predhodnega vprašanja, (1) ali bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča v drugi zadevi drugačna, če bi druga toženka navedla vse, kar ji tožeča stranka očita, da ni navedla in (2) ali bi z vložitvijo pritožbe lahko izpodbila sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 22. 3. 2011, torej ali je sodišče storilo zatrjevane kršitve, zaradi katerih ni bilo razsojeno v korist tožeče stranke iz tega postopka.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 388, 388/2, 605, 605/3, 609, 614. ZPre-1 člen 68, 68/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 19.
sodni preizkus denarne odpravnine - iztisnitev manjšinskih delničarjev - procesna legitimacija - poprevzemno obdobje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
V postopku za delitve solastnine na stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003, lahko udeleženec postopka ugovarja, da je sprožil postopek po ZVEtL in da gre za navidezno solastnino oziroma že nastalo dejansko etažno lastnino. Ker je že sprožen postopek, nepravdno sodišče pa je neutemeljeno menilo, da ta postopek ne more biti uspešen, ker je sedaj SPZ, gre za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 13. členom ZPP.
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zgolj pavšalne pritožbene trditve o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa niso z ničemer izkazane, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti, zaradi česar obstajajo zgolj na špekulativni ravni.
Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi.
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 410, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - razlogi za obnovo kazenskega postopka
Ker je zahteva za obnovo postopka podana mimo zakonskih pogojev, jo je sodišče po prvem odstavku 413. člena ZKP pravilno zavrglo. Pri tem se je v obrazložitvi sklepa tudi opredelilo do pritožnikovih trditev, ki se nanašajo na postopanje državnega tožilca in na sojenje v razumnem roku ter razlogom prvostopnega sklepa pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, nima ničesar za dodati.
Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma tista vsebina, ki jo stranka navaja, in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vsako strankino navedbo, pač pa, da sodišče ustrezno prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev, in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli.
Prav vse, kar pritožnik uveljavlja kot odklonitveni razlog (onemogočanje pravice do izjave, neopredelitev do dokazov, ki so po pritožnikovem mnenju relevantni, upoštevanje prepoznih navedb in dokazov upnice N. d.d., zgrešenost zaključkov v sklepu o zavrnitvi poenostavljene prisilne poravnave, upoštevanje navedb, ki v postopku na prvi stopnji niso bile zatrjevane), so kvečjemu kršitve določb postopka, ne morejo pa biti razlog za sodnikovo izločitev. Nobena od pritožbenih navedb namreč ne utemeljuje zaključka, da so podane take okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom v nepristranskost sodnika, še manj, da sodnik namerno krši določbe postopka in favorizira enega izmed upnikov, kot to zgrešeno meni pritožnik.
Pritožnik s pritožbenim očitkom, da mu je bila enotna kazen zapora izrečena proti njegovi volji, ne more biti uspešen. Po določbi petega odstavka 407. člena ZKP namreč izda sodišče novo sodbo na seji senata na predlog državnega tožilca, če je tekel postopek na njegovo zahtevo ali obsojenca po zaslišanju nasprotne stranke. Kot upravičenega predlagatelja za t. i. nepravo obnovo kazenskega postopka torej kazenski postopkovnik dopušča tako obsojenca kakor tudi državnega tožilca, pri tem pa mora biti zadoščeno zahtevi po kontradiktornosti postopka. Slednji pogoj je bil izpolnjen, saj je bil obsojenec s predlogom okrožne državne tožilke za izrek enotne kazni seznanjen in je nanj odgovoril.
spor majhne vrednosti - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo - gola pritožba - napoved pritožbe zoper sodbo
Sodišče prve stopnje ima možnost, da po izvedenem postopku izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo. To pomeni, da v obrazložitvi sodbe navede samo tožbene zahtevke in dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pritožbo napovedala (prvi odstavek 496. člena ZPP). V predmetnem postopku sodišče prve stopnje te možnosti ni izkoristilo in sodbe s skrajšano obrazložitvijo ni izdalo. Takoj po koncu postopka je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, torej z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ob tem je v pravnem pouku sodbe jasno navedlo, da je treba pritožbo (in ne napoved pritožbe) vložiti v 8 dneh od prejema sodbe, pojasnilo procesne zahteve za njeno vložitev (oblikovne zahteve, zastopanje, plačilo sodne takse) ter navedlo pritožbene razloge, zaradi katerih se lahko izpodbija sodba v sporu majhne vrednosti.
Tožena stranka je kljub navedenemu v pritožbenem roku vložila vlogo, naslovljeno "Napoved pritožbe". Ker je prejela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP in bila v njej napotena na vložitev pritožbe (ne napovedi pritožbe), je višje sodišče (enako kot prvostopenjsko) njeno vlogo štelo kot pritožbo in jo kot takšno tudi obravnavalo.
aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad
Sodišče druge stopnje pri tem še dodaja, da je plačilo prispevka v rezervni sklad zakonsko določeno in se je etažni lastnik tudi ne more razbremeniti na način, da v obnovo skupnega dela stavbe vloži svoja sredstva, saj zakon takšnega načina prenehanja obveznosti ne omogoča (41. - 47. člen Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ-1). Vendar pa, kot je že pojasnilo Vrhovno sodišče RS v zgoraj navedeni zadevi, je tožeča stranka upravičena za izterjavo vplačil v rezervni sklad le, če zahteva njihovo plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo, slednjega pa tožeča stranka niti ni zatrjevala
vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - načelno pravno mnenje - roki - začetek teka roka za pritožbo - prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča RS dne 14. 1. 2015. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/6, 316, 453a, 453a/1, 495.
vročanje pravni osebi - sodba na podlagi pripoznave - gospodarski spor majhne vrednosti - delavec
Vročitev pravni osebe se opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu pravne osebe. Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom (npr. zunanji serviser računalnikov). Stališče, da bi bila vročitev pravilno opravljena le v primeru, če bi vročilnico podpisal njen zakoniti zastopnik, je napačno.
V sodbi na podlagi pripoznave sodišče ne navede ničesar o ugotavljanju dejanskega stanja in o materialnem pravu, saj se v taki sodbi s tem sploh ne ukvarja. Izhaja iz brezpogojnega priznanja tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi in ugotavlja le, ali gre za zahtevek, s katerimi stranke lahko razpolagajo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 233, 233/1, 233/2, 374, 374/13. ZPP člen 355.
razdelitev posebne stečajne mase - plačilo stroškov - ločitveni upnik - založitev predujma - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - plačilo na fiduciarni račun - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Sodišče s sklepom iz trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP ločitvenemu upniku naloži plačilo določenih stroškov. Če je stanje obveznosti v tem sklepu napačno naloženo upniku v plačilo, ker je ločitveni upnik te stroške že plačal ali pa jih na primer v določenem delu ni dolžan plačati, tega upnik kasneje - po pravnomočnosti sklepa - ne more več uspešno uveljavljati. Končno, tak sklep je izvršilni naslov, položaj ločitvenega upnika (dolžnika po sklepu) pa ne more biti odvisen od tega, ali bi se upravitelj odločil za njihovo uveljavitev ali ne. Zato mora te okoliščine razčistiti sodišče prve stopnje oziroma mora to upoštevati upravitelj (in sodišču sporočiti) pred izdajo sedaj izpodbijanega sklepa.
Določba trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP sicer napotuje na 226. člen ZFPPIPP. Vendar pa je upravitelj nepravilno zahteval, da ločitveni upnik sploh krije znesek nadomestila upravitelja za sestavo otvoritvenega poročila, ker je v tej zadevi dolžnica založila predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP. Do vračila predujma pa bi imel v tem primeru pravico le upnik predlagatelj, kot to izhaja iz drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00003482
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 56, 62, 62/1, 62/2, 66, 66/, 66/1-6, 74b. ZUP člen 43.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov - protipravno ravnanje državnega organa - odpravljiva napaka - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - protispisnost - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
Pravilnost odločitve v tej zadevi ni odvisna od dejstva, da sta bili obe odločbi MOP pravnomočno odpravljeni, saj vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema. Tožeča stranka ni dokazala, da je šlo v tem upravnem postopku pri odločanju za zavestno (naklepno) protipravno ravnanje upravnega organa.
Upravno sodišče v nobenem delu ugotovljenega odločilnega dejanskega, materialnopravnega ali procesnega stanja ni ugotovilo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je odločbi MOP razveljavilo zato, ker S. Z. nista bili vročeni pritožbi tožeče stranke zoper sklepa MOP z dne 8. in 9. 8. 2011. Napake v postopku, ki so odpravljive s pravnimi sredstvi, same zase ne morejo več pomeniti protipravnega ravnanja.
Za vstop stranskega udeleženca v redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja mora vsaka oseba z gotovostjo izkazati pravni interes. Zaradi odločbe US, s katero so bili razveljavljeni prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, pa je upravni organ zavezoval tudi drugi del izreka te ustavne odločbe, in sicer, da osebe, ki so izpolnjevale po tem izreku določene pogoje, lahko vložijo predlog za obnovo postopka. Za predhoden preizkus formalnih pogojev pa je pri obnovi postopka treba zgolj verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira predlog in okoliščine, da je bil ta podan v zakonskem roku.
Tožeča stranka uveljavlja še, da so v izpodbijani sodbi zaključki glede obstoja protipravnosti protispisni. Pri tem ne napada napačnega povzemanja vsebine odločbe upravnega sodišča, temveč interpretacijo sodišča prve stopnje o njuni vsebini, ker da je sklep o tem, da ni kvalificiranih oblik protipravnosti, v nasprotju z odločbami upravnega sodišča. Tožeča stranka torej uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje, višje sodišče pa ugotavlja, da te pritožbene trditve niso relevantne, saj se dejstvo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP ugotavlja v tem odškodninskem postopku.
oblika krivde - izvor premoženja - kaznivo dejanje pranja denarja
Zaključek o krivdni obliki po petem odstavku 245. člena KZ-1 mora tako temeljiti na celoviti presoji o obdolženčevem zavedanju o izvoru premoženja, kakor tudi o njegovem odnosu in zavedanju glede zakritja sledljivosti izvora premoženja, pri čemer za prvi del zadostuje krivdna oblika malomarnosti, v drugem delu pa mora obdolženi ravnati naklepno.
sklep o prodaji - osnovni seznam preizkušenih terjatev - presoja verjetnosti obstoja terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - posebna razdelitvena masa - sklep o preizkusu terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - pravnomočnost sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prodaji - prvi v fazi, ko je sestavljen osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega je ugovarjalo več upnikov, tudi pritožnik. Sodišče v fazi prodaje ne odloča o obstoju terjatve ali ločitvene pravice drugih (konkretno predhodnega ločitvenega upnika), niti iz zakona ne izhaja, da bi moralo sodišče v primeru, ko sklep o preizkusu terjatev še ni pravnomočen oziroma o prerekanih ločitvenih pravicah še ni pravnomočno odločeno, že v tej fazi postopka preizkusiti verjetnost obstoja terjatev in ločitvenih pravic.
Preizkus terjatev in ločitvenih pravic se bo opravil v nadaljnjem postopku in bo pomemben v poplačilni fazi, ne more pa to vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.