CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00012909
ZPP člen 29. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 12.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - razmerje z mednarodnim elementom - sedež in prebivališče pravdnih strank - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - odločanje o sporu o pristojnosti - pravna podlaga - Uredba Sveta ES 2201/2003 - razlogi za bivanje v Sloveniji - začasno bivanje v tuji državi - otrokovo običajno prebivališče - navezne okoliščine - razlaga pojma - najtesnejša povezanost
Ob upoštevanju razlogov za bivanje otrok v Nemčiji in njune povezanosti z materjo, je pretehtala odločitev, da je običajno prebivališče otrok v Sloveniji.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00012549
OZ člen 104, 104/1, 104/2, 105, 105/1, 105/2, 111, 111/2. ZŠtip-1 člen 58, 58/7, 58/7-2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25.
prorogacija pristojnosti - forum non conveniens - diskrecijska pravica sodišča - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - učinki razvezane pogodbe - zamuda - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe - aktivno iskanje zaposlitve - prosto gibanje delavcev
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da določila Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti za konkretni primer relevantni 45. člen o prostem gibanju delavcev, zavezujejo zgolj države članice pri sprejemanju predpisov in ne morejo učinkovati na zasebnopravno razmerje med pravdnima strankama. Upoštevaje sodno prakso Sodišča Evropske unije, pravo Skupnosti ne veže le državnih organov v ožjem pomenu besede, ampak tudi vse tiste organe, ne glede na njihovo pravno obliko, ki jih je država pooblastila za izvajanje javnih storitev pod njenim nadzorstvom in ki imajo v ta namen posebne pristojnosti, ki presegajo običajne pravice in dolžnosti pravnih subjektov.
Forum non coveniens je doktrina anglosaškega prava, po kateri ima sodišče diskrecijsko pravico, da se izreče za nepristojno kljub temu, da bi po veljavnih pravnih predpisih oziroma sporazuma o pristojnosti bilo pristojno, če ugotovi, da bi bilo primerneje, da o sporu odloča drugo sodišče. Njena uporaba ni skladna s kontinentalnimi pravnimi sistemi kot je slovenski, ki temeljijo na predvidljivosti pravil o mednarodni pristojnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013069
ZZZDR člen 51, 59. ZMZPP člen 53, 53/2, 67, 67/2. OZ člen 533.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakoncev - pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje v tujini - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - dokazno breme - darilna pogodba - darilo - navidezna darilna pogodba - podjetniško premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Toženec se je v obravnavanje glavne stvari spustil z odgovorom na tožbo ter preden je ugovarjal pristojnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Tudi sicer je smotrno, da se skupno premoženje pravdnih strank razdeli v enem postopku po enotnem načelu za celotno skupaj ustvarjeno premoženje (drugi odstavek 53. člena ZMZPP).
Če sta pravdni stranki navzven in navznoter funkcionirali kot zakonca vse do avgusta 2014, pomeni, da sta se medsebojno spoštovali in si pomagali. Zgolj izostanek intimnosti v zakonski zvezi ne pomeni tistega prevladujočega dejstva, ki bi pripeljalo do ugotovitve, da življenjska skupnost med zakoncema ni več obstajala. Toženec torej ni dokazal, da sta pravdni stranki od maja 2009 komunicirali le še na relaciji toženec kot lastnik podjetja in tožnica kot zaposlena pri njem, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Toženec je bil res samostojni podjetnik že v času pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko, vendar pa njegova obrt ni bila tako uspešna, da bi prihranil toliko denarja, da bi sam financiral nakup zemljišč in gradnjo stavb. Nekaj strojev in orodja v lasti toženca ni predstavljalo takšnega kapitala, iz katerega bi bilo ustvarjeno premoženje, za katerega tožnica trdi, da je skupno. To premoženje je bilo ustvarjeno kot rezultat dela obeh zakoncev v lesarski dejavnosti v približno tridesetih letih.
Toženec ni uspel dokazati, da gre pri nepremičninah za njegovo posebno premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, po razpadu življenjske skupnosti in na podlagi darilnih pogodb, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vse nepremičnine, ki so razvidne iz izreka delne sodbe, predstavljajo skupno premoženje, saj so bile odplačno pridobljene v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank.
kreditna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - litispendenca - ugovor litispendence - odločanje o ugovoru litispendence
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je za sojenje v tej zadevi pristojna Republika Slovenija. Obrazložitev je izčrpna. Sodišče prve stopnje je ne glede na pogodbeno določbo o uporabi prava in pristojnosti slovenskega sodišča pristojnost sodišča ugotavljalo (tudi) upoštevaje pravila ZMZPP, saj gre za spor z mednarodnim elementom. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podane navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava in na pristojnost slovenskega sodišča.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 39. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 25.
mednarodna prodajna pogodba - uporaba dunajske konvencije - uporaba domačega in tujega prava - uporaba evropskega prava
Gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost zaradi kršitve pogodbe o mednarodni prodaji blaga, saj sta pravdni stranki iz različnih držav.
Za določitev merodajnega prava je relevantna Uredba RIM I. V skladu s 25. členom Rim I ne posega v uporabo mednarodnih konvencij. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga1 (v nadaljevanju Dunajska konvencija - DK) je specialnejši predpis od RIM I, ki se neposredno uporabi, kadar so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, razen če stranke izrecno izključujejo njeno uporabo. Dunajske konvencije se tako uporablja za prodajno pogodbo med strankama, ki imata svoj sedež na ozemlju različnih držav.
V skladu z 39. členom DK (II. poglavje Obveznosti prodajalca) kupec izgubi pravico, da se sklicuje na pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga, če o tem prodajalcu ni poslal obvestila v primernem roku oz. najpozneje v dveh letih od dneva dejanske izročitve blaga kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00012400
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85/1. ZOR člen 194, 194/1, 194/2. ZTSPOZ Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (1990) člen 94. ZOZP člen 18. ASVG paragraf 258, 332, 332/1.
prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - vprašanje uporabe tujega prava - uporaba slovenskega prava - avstrijsko pravo - subrogacija - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - renta - višina odškodnine - trditveno breme - napačen prevod
Izhodišča tožeče stranke glede (ne)omejitve pravic, torej tudi glede višine povrnitve plačane rente, so napačne, saj je sodišče tisto, ki mora poznati pravo (iura novit curia) in je sodišče prve stopnje podalo pravilno razlago Uredbe Sveta ES 1403/71, ki je bila spremenjena in dopolnjena z Uredbo Sveta ES 2001/83 v povezavi s sodbo Sodišča ES C397/96 z dne 21. 9. 1999. Tožena stranka je dolžna povrniti plačilo vdovske rente v pravnomočno prisojenem delu soodgovornosti 80 %, ki jo oškodovanki zaradi smrti njenega zavarovanca plačuje tožeča stranka kot nosilka socialnega zavarovanja in se s tem v zvezi uporablja pravo države, kjer je sedež izplačevalca socialnega zavarovanja, vendar je pri višini plačila omejena s pravom države, kjer je nastala škoda, in sicer ne more presegati zahtevka, ki jo imajo oškodovanec in upravičenci po njem po pravu te države do povzročitelja škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00012052
ZIZ člen 40c, 40c/3, 44, 44/3, 100, 136. ZPP člen 18, 18/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 22, 22-5, 25.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - zavrženje predloga za izvršbo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Sodišče prve stopnje je po opravljenih poizvedbah ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni od organizacij za plačilni promet v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno v konkretnem primeru krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti in sodišče Republike Slovenije (že zato) ni pristojno za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00017948
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 10, 17. ZPP člen 18, 18/3.
določitev preživnine za otroka - določitev stikov - pristojnost za odločanje - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe zaradi dodelitve mld. otroka, določitve preživnine in stikov in prepovedi prehoda čez državno mejo, ker slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku (oziroma o tožbenih zahtevkih) pravilno utemeljilo na določbah Uredbe Bruselj II in na določbah Uredbe Sveta št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 (ki se nanaša na pristojnost v preživninskih zadevah).
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16, 16/1. ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - stalno prebivališče tujca - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - nepoznavanje prava - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je sklenjena bilateralna pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah s 6. 2. 1996, ki je bila ratificirana in objavljena 11. 7. 1997. Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena te pogodbe od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00010681
ZPP člen 18, 18/3, 29, 366a, 366a/2, 366a/2-2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1. OZ člen 195, 195/1. ZMZPP člen 52, 52/1.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - procesna predpostavka - spor z mednarodnim elementom - mednarodni element - pogodbeno razmerje - kraj izpolnitve - prodajna pogodba za nepremičnino
V predmetni pravdi imata obe pravdni stranki stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zato lahko mednarodni značaj pravnega razmerja izhaja le iz temelja spora, saj sta sklenili prodajno pogodbo za nakup nepremičnine v Republiki Hrvaški. Mednarodni značaj pravnega razmerja lahko v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji izhaja iz kraja izpolnitve obveznosti.
Ker je denarne obveznosti potrebno izpolniti v kraju, v katerem ima upnik prebivališče (prvi odstavek 195. člena OZ), to je v Republiki Sloveniji, navedeno pravno razmerje nima mednarodnega elementa, zato se pravila BU I ne uporabijo.
Če za spor ni treba uporabiti pravnih aktov EU, se uporabi ZMZPP. V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZMZPP se smeta stranki sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena od njiju tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je po določbah tega ali drugega zakona izključno pristojno sodišče Republike Slovenije. Ker sta obe pravdni stranki državljana Republike Slovenije, sporazuma o pristojnosti po ZMZPP ne bi mogli veljavno skleniti, zato se vprašanje pravne narave obligacijskega razmerja med pravdnima strankama v primeru uporabe ZMZPP sploh ne pojavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00010443
ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 74.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča v sporih o varstvu in vzgoji otrok - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - slovensko državljanstvo - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - navezne okoliščine - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru niso podane navezne okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo pristojnost, niti niso izpolnjeni pogoji za izključno pristojnost Republike Slovenije, je odločilo pravilno, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in razveljavilo opravljena pravdna dejanja in tožbo zavrglo (18. člen ZPP).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009703
ZOZP člen 18. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 352, 403, 963.
regresno upravičenje - cesija - škoda - neposredni zahtevek - renta - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - zastaranje - uporaba slovenskega prava - kolizijska pravila - sukcesivna škoda
V konkretnem primeru je ostalo nerazčiščeno, ali gre za situacijo, kot jo predvideva 85(a). člen Uredbe ES št. 883/2004 (cesijo), ali pa 85(b). člen Uredbe ES št. 883/2004 (direktni zahtevek). Iz trditev tožeče stranke sicer izhaja, da se je slednja sicer bolj sklicevala na subrogacijo oz. cesijo, vendar pa je tudi omenjala direktne zahtevke.
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009705
ZOZP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 173, 963.
omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - renta za izgubljeno preživljanje - kolizijska pravila - zakonska cesija - odgovornostna zavarovalnica - neposredni zahtevek
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
V kolikor pa gre za neposredni zahtevek po 85(b). členu Uredbe (ES) št. 883/2004 (na katerega se tožnica ravno tako sklicuje), je treba z gotovostjo ugotoviti, ali lahko tožnica po nemškem pravu zahteva vračilo plačanih vdovskih rent od toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00009719
ZPP člen 22, 339, 339/2, 339/2-3, 354, 438, 438/2. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 6, 6/1, 16, 16/1, 16/3, 17, 17/1, 17/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 23, 24. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25, 26.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - pravočasnost ugovora dogovorjene krajevne pristojnosti v pravdnem postopku - dogovorjena krajevna pristojnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delno zavrženje tožbe - evropski plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - spustitev v postopek - izključna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ugovora zoper evropski plačilni nalog, s katerim se ne ugovarja pristojnosti sodišč države članice izvora in ki ne vsebuje razlogov, ki se nanašajo na glavno stvar, ni mogoče šteti za spustitev v postopek v smislu člena 24 Uredbe št. 44/2001.
Tudi ni mogoče šteti, da se je v obravnavani zadevi tožena stranka spustila v postopek v smislu 24. člen Uredbe št. 44/2001 (oziroma 26. člena Uredbe Bruselj I, prenovljena), ker je v dopisu, ki ga je vložila skupaj z ugovorom, navedla razloge, ki se nanašajo na glavno stvar.
Postopek za izdajo evropskega plačilnega naloga in redni civilni postopek, ki mu sledi, nista eden in isti postopek; prvi od teh postopkov poteka po pravilih iz Uredbe (ES) št. 1896/2006, drugi pa, kot je razvidno iz člena 17(1) navedene uredbe, po pravilih rednega civilnega postopka. V postopku ugovora zoper evropski plačilni nalog zato ni mogoče uporabiti določb nacionalnega prava. Le-te se uporabljajo šele po vloženem ugovoru in sicer tiste, ki veljajo za redni postopek. Med drugim tudi določba 22. člena ZPP, po kateri se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. To pa obenem pomeni, da je bil ugovor pristojnosti slovenskega sodišča, ki ga je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, pravočasen.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - pogodbeno razmerje - civilni delikt
Pojem zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti je treba razlagati evroavtonomno in zajema vsak zahtevek, ki se nanaša na odgovornost toženca ter se ne navezuje na zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji. Tožbeni zahtevek iz naslova kršitve pogodbene obveznosti temelji na razlagi pogodbe, njen obstoj nujen za odločanje in gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00008715
ZD člen 136, 136/2, 146, 146/1, 162, 163, 208. ZMZPP člen 10, 10/1, 20, 32. ZDen člen 78, 78/2, 80, 80/3.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - mednarodni element - navezne okoliščine - uporaba domačega prava - denacionalizacijski postopek - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - sklep o dedovanju - ugotovitev dedičev - vstopna pravica dediča - dedna transimisija - sposobnost biti stranka v postopku - delitev zapuščine
Zakon o dedovanju ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča.
Namesto dediča, ki ob zaključku zapuščinske obravnave ni več živ, vstopijo njegovi dediči.
Dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pred izdajo sklepa o dedovanju pa je umrl, tako ni mogoče razglasiti za dediča, ampak pride do dedne transmisije.
ZZZDR člen 12, 51, 56, 58, 58/2, 59, 59/2. ZMZPP člen 48, 48/1, 53, 53/2, 67, 67/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - privolitev stranke - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - dolgovi, ki obremenjujejo skupno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdi
Iz trditev obeh strank sicer izhaja, da v njuno skupno premoženje poleg hiše v Sloveniji sodita tudi dve nepremičnini v F., vendar pa tožbenega zahtevka, ki bi se nanašal na ugotovitev lastništva na nepremičninah v F., vsaj zaenkrat ni. Poleg tega se toženka, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), pristojnosti slovenskega sodišča ni uprla, preden je vložila odgovor na tožbo, niti preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari (drugi odstavek 53. člena ZMZPP). Zato je sklicevanje prvostopenjskega sodišča na drugi odstavek 67. člena ZMZPP materialno pravno zmotno in odločitev o zavrženju tistih delov tožbe, ki se neposredno ne nanašajo na hišo v Sloveniji, nima podlage v zakonu.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007437
SZ-1 člen 24, 24/4. OZ člen 198. ZPP člen 13. ZMZPP člen 67, 99, 99/1.
uporabnina - obligacijski zahtevek - uporaba solastne stvari - višina uporabnine - predhodno vprašanje - delež na skupnem premoženju - načelo celovitosti presoje vseh razmerij med zakoncema - sodba hrvaškega sodišča - sodba sodišča - priznanje tuje sodne odločbe - tržna vrednost nepremičnine - cenitev kot podlaga za izračun prometne vrednosti stanovanja - višina prikrajšanja - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo - mednarodno pravo
Pri ugotavljanju višine uporabnine, ki pripada tožnici, je predhodno vprašanje, kolikšen je njen delež na skupnem premoženju zakoncev.
Glede uporabnine, višina katere je odvisna med drugim tudi od višine tožničinega deleža na skupnem premoženju, ki po slovenskem pravu ne more biti različen na različnih predmetih skupnega premoženja, se hrvaške sodbe ne more upoštevati.
predpogodba - dogovor o ari - dogovor o ari v predpogodbi - zastopanje - neposredno zastopanje - učinki zastopanja - razmerje z mednarodnim elementom - pogodbeno razmerje
Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
pristojnost v sporih z mednarodnim elementom - tožba in nasprotna tožba na različnih sodiščih - predlog za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - mednarodna litispendenca - ni predhodno vprašanje - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - ovire za priznanje tuje sodne odločbe
Dejstvo, da mednarodna litispendenca ni procesna ovira za začetek nove pravde, je tožencu omogočilo, da se (tudi) pred slovenskim sodiščem vodi spor po nasprotni tožbi, ki je vsebinsko enaka tožbi, vloženi pred srbskim sodiščem. Ob pogojih iz 88. člena ZMZPP sodišče Republike Slovenije na zahtevo stranke prekine postopek, kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama. Ne gre pa za predhodno vprašanje, temveč za dovoljeno vzporedno vodenje dveh postopkov o isti stvari med istima strankama, pri čemer rešitev enega ne more pomeniti rešitve predhodnega vprašanja za drug postopek. Lahko se pojavi le vprašanje prekinitve postopka, v nadaljevanju pa priznanje tuje odločbe, kar je prav tako urejeno v določbah ZMZPP.