uporaba tujega prava - povrnitev negmotne škode - odmera odškodnine
Glede na načelo pravne kontinuitete veljavnosti mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo (3. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije), se glede presoje, katero pravo je treba uporabiti v obravnavanem
primeru, upošteva določila Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče. To konvencijo je ratificirala nekdanja SFRJ, RS pa jo je z aktom o ratifikaciji nasledstva prevzela. Tudi Republika Hrvaška je pridobila status države pogodbenice te konvencije. Konvencijo je treba uporabiti glede na določilo 4. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oziroma 3. členu Zakona o ureditvi
kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, za katerega pritožba navaja, da velja v Republiki Hrvaški. To določilo uveljavlja načelo primata mednarodnih pogodb nad pravili notranjega prava. Konvencija pa v 3. členu odkazuje na uporabo prava države, v kateri se je pripetila nesreča, torej v konkretnem primeru na uporabo hrvaškega prava. V primeru, ko slovensko sodišče v sporu iz razmerja z mednarodnim elementom, uporabi tuje pravo, na katerega odkazuje
kolizijsko pravilo, ga mora uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Osnovni namen odškodnine za nematerialno škodo tudi po hrvaškem pravu je satisfakcija. Pritožbeno sodišče sodi, da učinek uporabe tega tujega prava ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj ta namen odmerjena odškodnina dosega tudi po slovenskem pravnem redu.
ZMZPP člen 20. Dunajska konvencija o nasledstvu držav (Dunajska konvencija) člen 34, 34/I, 34/I-9. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17.
tožniška varščina
Obe državi, tako Republika Slovenija kot tudi Srbija in Črna gora, sta pogodbenici Haaške konvencije o civilnem postopku že od pristopa FLRJ k tej konvenciji, v skladu z Dunajsko konvencijo o nasledstvu držav glede pogodb, katere podpisnica je prav tako bila SFRJ (Ur.l. SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 1/80), ki velja od 06.11.1996, ko je bil v skladu z 49. čl. Dunajske konvencije o nasledstvu držav glede pogodb deponiran 15. podpis pri OZN, pa velja tudi haaška konvencija za obe državi, saj Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede pogodb v čl. 34/I/a določa, da v primeru, kadar se eden ali več delov ozemlja kakšne države od nje odcepi, da bi oblikovali eno ali več držav, in sicer ne glede na to, ali država prednik še obstaja ali ne, ostane vsaka pogodba, ki je na dan nasledstva bila v veljavi za vse ozemlje države prednika, v veljavi za vsako državo naslednika. Že iz navedenega torej izhaja, da veljata tako Haaška konvencija o civilnem postopku kot tudi Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede pogodb tako za Republiko Slovenijo kot tudi za Srbijo in Črno goro.
aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - tuje pravo - vsebina tujega prava
Tuje pravo je potrebno obravnavati kot pravo in ne kot dejstvo. To predvsem pomeni, da tudi glede tujega prava velja načelo iura novit curia, da torej stranke niso dolžne dokazovati vsebine tujega prava.
pravična denarna odškodnina - uporaba domačega in tujega prava - pravni standard - interes pravičnosti - individualizacija odškodnine
Kadar je treba uporabiti v odškodninski zadevi tuje pravo, je potrebno pravni standard "pravična denarna odškodnina" napolniti upoštevaje vse okoliščine primera. Takšna okoliščina pa je tudi dejstvo, da oškodovanec živi v Sloveniji.
ZMZPP člen 90, 91. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17. Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem (Haaška konvencija) člen 14.
tožniška varščina - mednarodni element
Haaška konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem prepoveduje zahtevati varščino za pravdne stroške samo zato, ker je tožnik tujec.
ZMZPP člen 90, 91. Haška konvencija o civilnem postopku člen 17, 18.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Ker sta obe državi podpisali Haško konvencijo o civilnem postopku ne more biti dvoma o tem, da državljani Republike Slovenije v Srbiji in Črni gori Jugoslaviji niso dolžni dati varščine za pravdne stroške. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrnilo predlog za položitev varščine ne da bi predhodno pridobilo pojasnilo Ministrstva za pravosodje.
ZPP člen 27, 27. ZMZPP člen 52, 52/3, 52/4, 53, 52, 52/3, 52/4, 53.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Kadar je v odškodninskem sporu vsaj ena izmed pravdnih strank državljan(ka) RS ali pravna oseba s sedežem v RS, lahko pristojnost slovenskega sodišča temelji tudi na privolitvi tožene stranke. Šteje se, da je tožena stranka privolila v pristojnost slovenskega sodišča, če je vložila odgovor na tožbo in se v njem spustila v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjala pristojnosti.
ZZUKZ člen 49. MZPP člen 52, 52/1. ZPP člen 69, 69/3.
spor z mednarodnim elementom - prevozna pogodba - sporazum o pristojnosti tujega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - nakladnica
Ko gre za spor z mednarodnim elementom, je potrebno za vprašanje veljavnosti določila o pristojnosti, ki se nahaja na hrbtni strani nakladnice in ki določa, da je za rešitev spora pristojno italijansko sodišče, potrebno upoštevati ZMZPP. Ta določa, da se smeta stranki sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. Tak sporazum o pristojnosti pa skladno s 69/3 členom ZPP velja le, če je sklenjen v pisni obliki, zaradi česar zavezuje upravičenca iz nakladnice samo, če je naročnik prevoza oziroma oseba v njegovem imenu to nakladnico podpisala poleg ladjarja oziroma tožene stranke.
ZPP člen 165, 165-3, 365, 365-3, 165, 165-3, 365, 365-3. ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/-1, 90, 90/1, 91, 91/-1.
tožniška varščina
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine. Sodišče prve stopnje pa je ugotavljalo, da so slovenski državljani oproščeni plačila varščine v Republiki Avstriji (državi toženca), kar za ta primer glede na že prej obrazloženo ni pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL48259
ZPP člen 7, 212, 354/1. ZUKZ člen 19, 20.
spor z mednarodnim elementom - kreditna pogodba - avstrijsko pravo - obličnost - splošnih poslovni pogojev - pogodbena obrestna mera - kontokorentni obračun
Tožeča stranka mora dokazati, da je na podlagi splošnih pogojev upravičena do višje pogodbene obrestne mere in do drugačnega načina obračunavanja obresti, kot pa izhaja iz kreditne pogodbe.
ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. ZMZPP člen 88, 88/1, 94, 94/1, 88, 88/1, 94, 94/1.
postopek - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - učinek
Tuja sodna odločba je z domačo izenačena šele, če jo prizna sodišče v RS (1. odst. 94. čl. ZMZPP). Zato je treba šteti, da dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju RS ne učinkuje kot pravnomočna sodba. Vprašanje pravnomočno razsojene stvari se tako lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe. Ob takšnem izhodišču v konkretnem primeru 2. odst. 319. čl. ZPP ne pride v poštev.