Z odločitvijo, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno sprejemljivo (drugi odstavek 25. člena ZTLR) še ni odločeno tudi o tem ali je graditelj objekta pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravnika - psihiater - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva diagnoza - postavitev diagnoze brez pregleda pacienta - pravilnost diagnoze - duševna bolezen
V nepravdnih postopkih je revizija izključena, razen če je z zakonom izrecno dovoljena. Z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi ni dovoljena.
Zahteva za varstvo zakonitosti pa utemeljeno napada odločbo kazenske sankcije v delu, ko ta določa nadaljnji pogoj v pogojni obsodbi. Kot rečeno je sodišče prve stopnje oškodovancu prisodilo premoženjskopravni zahtevek v višini 74.030,60 EUR ter hkrati obsojenemu v pogojni obsodbi določilo nadaljnji pogoj, da mora v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe navedeni znesek vrniti oškodovancu. Višje sodišče je sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da je oškodovanca z njim napotilo na pravdo, pri tem pa ni posegalo v odločitev o nadaljnjem pogoju v pogojni obsodbi. Tretji odstavek 50. člena KZ določa, da lahko v pogojni obsodbi sodišče določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih, v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Pri tem velja, da se obsojencu lahko v nadaljnjem pogoju nalaga samo povrnitev škode, glede katere ima oškodovanec potreben pravni naslov v prisojenem premoženjskopravnem zahtevku iz adhezijskega postopka ali iz posebne pravde. Tako ni ovire, da je nadaljnji pogoj v pogojni obsodbi postavljen, kadar je znesek pravnomočno prisojen v pravdi in kadar ta še ni bil plačan. Drugače pa je, ko pravdni postopek še ni pravnomočno končan.
Pridobitev služnostne pravice na podlagi priposestvovanja zahteva presojo in upoštevanje celotne časovno kontinuirane uporabe služečega zemljišča, pri čemer spreminjanje obsega in načina uporabe med ali celo po izteku priposestvovalne dobe ne izključuje pravila, da nastanek širše uporabe ne vpliva na že uveljavljeno izvrševanje, ki je enako ali celo manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Ali povedano za konkretni primer: priposestvovalna doba po izgradnji hiše torej ni začela ponovno ali celo šele teči, temveč se je morebiti že prej pridobljena služnostna pravica v priposestvovanem obsegu ohranila tudi po njeni izgradnji oziroma se je tek priposestvovalne dobe nadaljeval tudi po tem časovnem trenutku. Domnevno služnostno pravico v obsegu, v katerem sta jo tožnika in njuni pravni predniki dotlej zunajknjižno lahko imeli, sta sodišči v spornem primeru torej lahko celo nedopustno "ukinili".
Pri uveljavljanju originarne pridobitve služnostne pravice na podlagi priposestvovanja takšen zahtevek ni dopusten; ta bi bil, če bi tožnika zahtevala realizacijo morebitnega zavezovalnega pravnega posla z vknjižbo služnostne pravice v zemljiško knjigo (torej uresničitev tudi razpolagalnega pravnega posla). Tožbeni zahtevek je v primerih ugotavljanja priposestvovanja stvarnih pravic zgolj ugotovitvenega značaja, saj ugotavlja pravno dejstvo po samem zakonu pridobljene stvarne pravice na podlagi priposestvovanja (217. člen SPZ), vpis v zemljiško knjigo pa nima konstitutivnega temveč ima le ugotovitveni pomen.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - predhodno pridobljena služnostna pravica - tek priposestvovalne dobe - vpliv gradnje stanovanjske hiše na gospodujočem zemljišču