redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - tehnološki razlog - utemeljen odpovedni razlog
Toženka dokazala, da je v času podaje odpovedi prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar zadošča za zakonitost in utemeljenost odpovedi iz poslovnega razloga.
izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazložitev odredbe - sodna presoja - utemeljeni razlogi za sum - test sorazmernosti - nujnost posega
Dejstvo, da odredbe niso tako vsebinsko obrazložene, kot bi obramba glede na ustavno sodno prakso sedaj pričakovala, je torej pripisati tedaj veljavnemu standardu obrazložitve in ne pomanjkljivi presoji preiskovalnega sodnika. Smisel spremenjene ustavno-sodne prakse je v tem, da je že iz obrazložitve odredb razvidno, da je sodnik dejansko opravil svojo garantno funkcijo, in ne več, da se je zgolj skliceval na predlog državnega tožilca, zaradi česar je tudi potrebno, da za svojo odločitev navede konkretne razloge, ki razumnega človeka prepričajo, da so pogoji iz prvega odstavka 214. člena ZKP izpolnjeni. Taka obrazložitev pa po mnenju pritožbenega sodišča zahteva, da so v njej navedeni že zbrani dokazi ter ugotovljena dejstva in okoliščine z vidika standarda utemeljenih razlogov za sum. Preiskovalni sodnik mora torej navesti, kateri so tisti razlogi, ki utemeljujejo sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Ker gre za zgodnjo fazo predkazenskega postopka, ko se še zbirajo obvestila in dokazi, pa je tudi razumljivo, da se preiskovalni sodnik v odredbi še ne more spustiti v podrobno oceno takega gradiva, temveč ta ocena zadošča zgolj za osnovo utemeljenih razlogov za sum.
Drži, da noben ukrep v celoti ne more preprečiti, da ne bi prostorov uporabljali tudi uživalci drog. Vendar pa navedeno ne pomeni, da zavarovanka toženke ni bila z ničemer dolžna reagirati na očitno perečo problematiko. V skladu z 5. členom ZVZD je bila dolžna zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Glede na opustitev ustreznih zaščitnih ukrepov zavarovanke je podana vzročna zveza s tem, da se je tožnica pri praznitvi koša zbodla z uporabljeno iglo.
Izbira, kateri dokaz pravdna stranka predlaga v dokaz dejstva, ki ga zatrjuje, je v njeni sferi; to, da tožnica ni predlagala izvedenca medicinske stroke, ne more samo po sebi pomeniti, da sekundarnega strahu ni utrpela.
Da bi zastopanje v razmerju do druge osebe povzročilo pravne učinke (veljavno sklenitev pogodbe med zastopanim in drugo pogodbeno stranko), mora druga oseba, s katero zastopnik sklepa pogodbo, vedeti, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega in da je njen sopogodbenik zastopani, ali pa morajo vsaj obstajati okoliščine, po katerih bi lahko sklepala, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega.
Ni dolžnost druge pogodbene stranke, da raziskuje, ali oseba, s katero sklepa pogodbo, morda nastopa kot zastopnik tretje osebe, temveč je dolžnost zastopnika, da obvesti drugo pogodbeno stranko, da nastopa kot zastopnik, in jo seznani z identiteto zastopanega.
postopek za določitev nujne poti - komunalni vodi - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - zavrnitev predloga - nasprotna tožba - nasprotni predlog
Kot bistveno je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da vlagateljica nasprotnega predloga ne podaja alternativne možnosti dostopa do parcele predlagatelja iz zadeve N 31/2018, temveč zahteva določitev nujne poti za dostop do drugih parcel v njeni lasti, kar vsebinsko predstavlja samostojen, nov predlog. Edini okoliščini, ki povezujeta oba predloga, sta lega parcel na manjšem, strnjenem področju, in dejstvo, da se v nasprotnem predlogu predlagan potek nujne poti delno pokriva z eno od možnosti, katerih primernost za dostop do parcel predlagatelja v zadevi N 31/2018 je preverjal izvedenec.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
stroški postopka - delni umik tožbe - uspeh strank v postopku
Ni mogoče šteti, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, saj je njegov neuspeh v deležu 31 odstotkov oziroma, v delu, v katerem se je spor nanašal na pripravljenosti zaradi terena (vaj in usposabljanj).
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (2023) člen 2. ZZVZZ člen 25, 26, 44c. ZZDej člen 74, 75. URS člen 50, 51, 125. ZPP člen 251, 252, 253, 254. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 25.
zdravljenje v tujini - napotnica - sodba SEU - direktiva EU - sodni izvedenec
Pri tožniku je bila siva mrena diagnosticirana, zaradi česar je bila tudi tožniku izdana e‑napotnica. Tožniku izdana napotnica je zadoščala za ambulantno storitev, kot jo je opravil pri tujem zdravstvenem izdajalcu. Na ta način so bila upoštevana notranja pravila države članice, v kateri zavarovana oseba uveljavlja povračilo stroškov. Spoštovano je bilo ključno določilo, implementirane Direktive 2011/24/EU, na katero se nanaša 44.c člen ZZVZZ. Če socialno zavarovani pacient pridobi s strani ustreznega organa veljavno napotnico, ni v njegovi pravni sferi obveznost presojanja in preverjanja upravičenosti do njene izdaje. Prav tako ni pravne podlage za obveznost presoje postavljene diagnoze s strani lečečega specialista, ki je bila podlaga za izdajo napotnice za operacijo sive mrene. Slednje je lahko predmet razmerja toženca s tretjimi.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3, 404, 406, 406/1-3, 406/2. ZFPPIPP-H člen 137, 137/5.
odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - skrajšanje preizkusne dobe - novela ZFPPIPP-H - spremenjene okoliščine - prekluzivni rok - rok za vložitev ugovora
Določba petega odstavka 137. člena novele ZFPPIPP-H jasno določa prekluzivni rok 60 dni po uveljavitvi te novele za vložitev zahteve za skrajšanje preizkusnega obdobja v skladu s citirano novelo. Slednja ne predvideva avtomatizma pri skrajšanju preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti. Skrajšanje zaradi spremembe zakona je mogoče doseči le v postopku s pravočasno vloženim ugovorom. Po oceni pritožbenega sodišča so tudi sicer izvajanja dolžnika o matematičnem upoštevanju razmerij pri določanju nove preizkusne dobe na podlagi ugovora dolžnika zaradi spremembe maksimalne preizkusne dobe po noveli ZFPPIPP-H brez pravne podlage. Zaradi cit. spremembe ZFPPIPP bi dolžnik lahko dosegel le skrajšanje preizkusne dobe preko maksimalno dovoljene, tj. preko treh let, če bi pravočasno vložil ugovor. V okviru določbe 404. in drugega odstavka 406. člena ZFPPIPP pa je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor presojalo z vidika spremenjenih okoliščin in ugotovilo, da slednje niso podane, kar pritožbeno ni sporno. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da teh določb ni (pravilno) uporabilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083614
OZ člen 239, 240.
pogodbena odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost projektanta - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza
Ena izmed predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je torej obstoj vzročne zveze med projektantovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Tožnica (oškodovanka) mora poleg škodnega dejanja (toženkina zamuda z oddajo PGD ter PZI) in nastale škode, dokazati tudi dejstvo, da ta škoda izvira iz protipravnega (nedopustnega) ravnanja toženke stranke - projektanta.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - procesna legitimacija - status družbenika - zavrženje predloga
Pravico do informacij oziroma vpogleda v dokumentacijo družbe ima le družbenik družbe. Ker pritožnica ni družbenica nasprotne udeleženke, po materialnem pravu nima procesne legitimacije za uveljavljanje vloženega predloga.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (357.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - pravni interes za sodni postopek - zavrnitev predloga - možnost sklenitve sodne poravnave - sporno dejansko stanje - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - postavitev novega izvedenca - uspeh v pravdi
Pravni interes predlagatelja za samostojni dokazni postopek z izvedencem pred pravdo je podan, če predlagatelj izkaže, da lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Za odločitev o utemeljenosti predloga ni bistveno le mnenje nasprotne stranke, temveč se lahko glede na ugotovitve izvedenca tudi za predlagatelja izkaže, da s svojim zahtevkom v pravdi verjetno ne bi uspel in zato tožbe niti ne vloži.
dogovor - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - vsebina dogovora - zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - avtonomija volje - nesklepčnost zahtevka
Odločujoča in pravilna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje je, da sta se pravdni stranki v 6. členu dogovora zavezali, da si bosta prizadevali in naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi (tretji) lastnik nepremičnine izvedel parcelacijo in novo parcelo v približni izmeri 2.300 m² prodal tožnici. Tožnica v pritožbi izpostavlja še določbo 9. člena dogovora (op. ta člen je kot pravno podlago upoštevalo tudi sodišče prve stopnje), s katero se je toženka zavezala opustiti vsakršna ravnanja v kamnolomu, ki bi tožnico motila pri posesti ali jo ovirala pri opravljanju dejavnosti. Nesporno je bila parcelacija izvedena in toženka je obe novo nastali nepremičnini kupila sama.
Tožnica na izpostavljeni pogodbeni podlagi zoper toženko uveljavlja tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino (op. nepremičnino, ki je bila predmet zgoraj izpostavljenega prizadevanja obeh pravdnih strank) z vsebino, ki je razvidna iz izreka sodbe sodišča prve stopnje. Povedano drugače, na zgoraj omenjeni pogodbeni podlagi želi s tožbenim zahtevkom oblikovati (nadomestiti) toženkino (avtonomno) izjavo volje (o prodaji nepremičnine, po določeni ceni, z zemljiškoknjižnim dovolilom,...). Tožničina teza, da gre le za izpolnitev pogodbe (dogovora oziroma nekakšne generalne klavzule) in da se je obligacija prizadevanja zaradi kršitev spremenila v nekakšno obligacijo rezultata, je zmotna in ji ni mogoče slediti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zgoraj izpostavljena obligacija prizadevanja (kljub zapisu, da bosta "naredili vse, kar je njihovi moči", in vključno z opustitveno dolžnostjo iz 9. člena dogovora) ne vsebuje tožničine pravice in toženkine obveznosti skleniti prodajno pogodbo, s katero bi toženka tožnici prodala omenjeno nepremičnino.
ZIZ člen 24, 24/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-5, 5, 5/1, 17, 17/3.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prevzem dolga - osebno odgovorni družbenik - odločba Ustavnega sodišča
Ne drži, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Tega, da bi država morala prevzeti dolg le tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino, zakon ne določa.
ZPP člen 151, 151/1, 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - potrebni stroški - različna sodna praksa - mirna rešitev spora - odmera odvetniških stroškov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR).
Pogodbeni kazni iz 14. in 15. člena pogodbe o zaposlitvi nista dopustni, ker predstavljata pretiran poseg v pravice in obveznosti toženke, katere odškodninsko odgovornost v času delovnega razmerja urejajo omiljene določbe ZDR-1 (zlasti prvi odstavek 177. člena tega zakona).
Toženkino speljevanje tožničinih strank (t. i. pripravljalna dejanja) v času trajanja delovnega razmerja ustreza dejanskemu stanu kršitve konkurenčne prepovedi.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izvršljiva sodna poravnava - ponovno motenje posesti - zastaranje terjatve - rok za vložitev predloga za izvršbo
Res je, da je sodna poravnava izvršilni naslov in da imajo terjatve, ki iz nje izvirajo, značaj judikatne terjatve, za katere pa je zastaralni rok deset let. Dejstvo pa je, da je sodna poravnava sklenjena v motenjski pravdi in da je v njej dogovorjeno, da se toženca zavežeta, da v bodoče ne bosta več motili tožeče stranke po služnostni poti in posegali v njeno posest. Vsekakor gre za dogovor, ki izhaja iz motenja posesti in s katerim se toženca za bodoče zavežeta, da posesti upnice ne bosta več motila. Glede na to naravo obveznosti je nujno uporabiti določbe, ki se nanašajo na postopke zaradi motenja posesti - ne glede na to ali bi bil izvršilni naslov sklep sodišča ali pa je sodna poravnava. Bistvena je namreč vsebina izvršilnega naslova oz. vsebina obveznosti. Terjatev je judikatna terjatev in do vložitve predloga za izvršbo še ni zastarala. Ker pa je podvržena pravilom, ki se uporabljajo v postopkih zaradi motenja posesti, je predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja vezan na 30 dnevni rok od kar je upnik izvedel za ponovno motenje.
sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja s kupcem
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da nezavezujoče zbiranje ponudb ni način prodaje premoženja.
Načini prodaje premoženja stečajnega dolžnika so opredeljeni v 329. členu ZFPPIPP (in sicer javna dražba, spletna javna dražba ali zavezujoče zbiranje ponudb, prim. prvi odstavek cit. člena). Če so bili javna dražba, spletna javna dražba ali postopek zavezujočega zbiranja ponudb neuspešni, se pogodba o prodaji tega premoženja lahko sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb iz drugega odstavka 328. člena tega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00082628
ZPND člen 23.
izrek denarne kazni
Ali določeno ravnanje predstavlja kršitev izrečenih ukrepov, se presoja objektivno - s primerjavo tega ravnanja z vsebino izrečenih ukrepov. Ta presoja je zato neodvisna od subjektivnih razlogov, ki so nasprotnega udeleženca po njegovih trditvah privedla do tega ravnanja.
Presoja, ali gre za ravnanje, ki pri žrtvi nasilja povzroča stisko, je potencialno pomembna zgolj pri odločanju o utemeljenosti izrečenih ukrepov (prim. določbe 19. člena ZPND in določbe 3. člena ZPND), ne pa več v postopku ugotavljanja, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe, in pri izterjavi izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti.
V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje štelo, da tožbeni zahtevek ne prestane testa sorazmernosti, čeprav toženki predhodno nista zatrjevali nedopustnega posega v človekove pravice.
Sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato odločitev ne temelji na uspehu celotnega postopka. Nespoštovanje določbe iz 8. člena ZPP vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe, zato je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.