umik tožbe - izpolnitev zahtevka - pravdni stroški po umiku tožbe - krivdni stroški - privolitev v umik
Legitimna pravica toženca je, da ne privoli v umik tožbe, vendar pa ni nujno, da bi moral zaradi tega tožnik trpeti pravdne stroške. Tožnik je tožbo umaknil zato, ker je toženec tekom pravde glavnični zahtevek izpolnil, zato je tožnik upravičen do povrnitve stroškov.
začasna odredba - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - ogroženost otroka
Pritrditi je namreč presoji sodišča, da mnenje CSD z verjetnostjo ne izkazuje, da bi bil mladoletni sin s strani očeta ogrožen tako, da bi bilo potrebno začasno takoj otroka dodeliti materi in z očetom določiti stike.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083631
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 5, 6, 7, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1, 24/1-1.
Vendar je bilo treba pri presoji v obravnavanem primeru upoštevati tudi merila SEU, ki veljajo erga omnes, torej za vsa nacionalna sodišča, ki odločajo o vsebinsko podobnih primerih. Razlage direktiv, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem po 267. členu Pogodbe o delovanju evropske unije (v nadaljevanju PDEU) poda SEU, so sprejete v obliki sodb. Sodbe SEU pa so zavezujoče, ne samo za predložitveno sodišče in stranke v postopku pred njim, temveč imajo v tistem delu, v katerem podajajo razlago določenega pravnega akta EU oziroma ugotavljajo njegovo (ne)veljavnost, učinek erga omnes in praviloma učinkujejo ex tunc (za nazaj).
Tako je bilo treba tudi v obravnavani zadevi upoštevati duh Direktive 93/13, to pomeni, da so lahko posamezne nacionalne določbe (OZ, ZVPot in ZPotK) iz uporabe izključene, če niso skladne z direktivo oziroma se morajo razlagati na način, da so z direktivo skladne.
Tožnika glede na vnaprej pripravljeno tipsko pogodbo nista imela možnosti enakovrednega pogajanja o vsebini tega posameznega določila. Prav tako nista imela vpliva na oblikovanje pogodbenih pogojev glede predčasnega odplačila ter drugih bistvenih sestavin kreditne pogodbe. Ker torej valutna klavzula ni predstavljala posamično dogovorjenega pogoja, je toženkina pritožba v tem delu neutemeljena.
Tako SEU v zadevi C-609/19 z dne 10. 6. 2021 v točki 48. sodbe, kot Ustavno sodišče RS v zadevi Up-14/21 do 30 z dne 13. 1. 2022 v točki 32. obrazložitve, kot tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu II Ips 54/2023 z dne 20. 9. 2023 v točki 18. obrazložitve poudarjajo tudi, da mora banka posredovati take informacije, na podlagi katerih bi pri povprečnem potrošniku mogle povzročiti ne le, da se je abstraktno zavedal tečajnega nihanja in možnosti sprememb višine obrokov kredita, ampak da se je moral in mogel konkretno zavedati dejanskih posledic velike depreciacije domače valute in zvišanja tujih obrestnih mer na višino njegovih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita.
V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji, da toženka v trenutku sklepanja kreditne pogodbe ni mogla predvideti svetovne gospodarske krize in posledično velikega padca EUR v razmerju do CHF v letu 2015, saj slednje ni bilo pričakovano za toženko kot bančnega strokovnjaka, ter tudi ne odločitve tuje nacionalne banke v zvezi s tečajem CHF/EUR, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je standard pojasnilne dolžnosti v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev objektiven in gre za vprašanje profesionalne skrbnosti, ko zadostuje, da bi se ponudnik ob profesionalni skrbnosti lahko zavedal škodljivih posledic za potrošnika, konkretno velikih valutnih nihanj in s tem seznanil potrošnika.
Dobra vera z vsebino, kot jo opredeljuje pravo EU, je kršena, če se pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih dejansko ni.
Niti konverzija sama, ko je do velikega zvišanja odplačil kredita v domači valuti že prišlo, potrošniku ne omogoča, da prepreči nastanek navedenih hudih posledic, saj te ob novaciji preostalega kredita po tečaju na dan konverzije ostanejo, s tem pa tudi ni odpravljeno neravnotežje položajev, kot je bilo obrazloženo.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - obstoj duševne motnje - varstvo in oskrba - hujše ogrožanje lastnega zdravja - nadzorovana obravnava v domačem okolju
Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu predlagatelja (izvajalca zdravljenja duševnih motenj) za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve.
Nadzorovana obravnava ter varstvo in oskrba v domačem okolju glede na ugotovljeno zdravstveno stanje pritožnice in njene potrebe zanjo ni primerna.
ZVEtL-1 člen 3, 13, 13/6, 30. ZKN člen 2, 3, 3-5, 30, 30/6. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 35, 35/1, 37. ZPP člen 165, 165/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vsebina elaborata - vmesni procesni sklep - možnost podaje pripomb na elaborat - odgovor izvedenca na pripombe strank - dejansko stanje v naravi - del stavbe - dejanska raba posameznega dela stavbe - opredelitev samostojnih delov stavbe - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Ali je bila delitev in sprememba namembnosti prostorov s strani enega od etažnih lastnikov (ne)dopustna ni predmet presoje v okviru naloge, ki je bila v tem postopku vzpostavitve etažne lastnine naložena izvedencu geodetske stroke. Enako velja za vprašanje, ali novi deli stavbe ustrezajo definiciji primernega stanovanja ter vsem predpisanim standardom v SZ-1 in njegovih podzakonskih aktih.
V skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZS v primeru, da je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju. Na slednje je bil toženec v pozivu z dne 1. 8. 2024 pravilno opozorjen (list. št. 44 do 45).
ZIZ člen 38. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42, 42/1. ZPP člen 249, 249/1.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - stroški cenilca gradbene stroke - zelo zahtevno mnenje - trditveno in dokazno breme izvedenca glede utemeljenosti priglašenih stroškov
Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Sicer pa mora večjo oziroma "priglašeno" zahtevnost izvedenskega oz. cenilnega mnenja utemeljiti cenilka in ne sodišče.
ZST-1 člen 5, 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij
Vprašanje, ali je/bo dedinja s podedovanim premoženjem pridobila neko (dodatno) korist, glede na navedeno nima odločilne teže, tudi sicer pa gre pri tem le za hipotetično ugibanje. Izkazano je, da bi bilo s plačilom takse, tudi z obročnim plačilom, ogroženo njeno socialno stanje. Zato je dedinjo plačila takse v višini 144,88 EUR potrebno oprostiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083544
URS člen 22, 56. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do enakega varstva pravic - (ne)izvedba predlaganih dokazov - ustavna odločba - varstvo koristi otroka - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - stiki z otrokom - izvajanje stikov - bolezen otroka - preprečevanje stikov - kršitev začasne odredbe - izrek denarne kazni - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - hude stanovanjske razmere - skrb za otroka
Iz povzetega dela obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-28/24 izhaja dvoje. Prvič - da velja načelna dolžnost sodišča, da tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo izvede predlagane dokaze (česar sodišče prve stopnje ni storilo niti ni pojasnilo, zakaj) - in drugič - da je treba upoštevati predstavljena izhodišča (kar bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati v novem postopku). Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi je predlagatelj dokazoval utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe, pritožba utemeljeno graja delovno metodo, ki jo je sodišče uporabilo pri izboru objektov in sredstev dokazovanja ter pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev v zvezi s predlogom.
Šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka bo mogoče oceniti, ali je začasna odredba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, ustrezen ukrep za varstvo koristi otroka, ali je zaradi ogroženosti otroka treba sprejeti druge ukrepe.
V kolikor bi toženka kot ugovor zoper zahtevek tožnice za plačilo želela uveljavljati jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine (prodajna pogodba) oziroma na znižanje plačila (podjemna pogodba), bi morala v postopku pred sodiščem prve stopnje podati ustrezne trditve, zlasti glede obstoja in vrste napak ter njihovega pravočasnega in pravilnega grajanja (notifikacije), opredeliti pa bi morala tudi, kolikšna je manjvrednost stvari zaradi napak oziroma kolikšno znižanje kupnine (plačila) uveljavlja.
odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - sprememba ureditve stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - varstvo koristi otroka - odtujitveni sindrom
Kaže se odtujitveni sindrom (Parental Alienation Syndrom), ko ravnanja nasprotnega udeleženca in njegovega družinskega okolja pri otroku povzročajo občutek popolne lojalnosti nasprotnemu udeležencu in odtujenost do predlagateljice. Režim stikov pod nadzorom, kot jih je določilo sodišče prve stopnje z začasno odredbo v izpodbijanem sklepu po uradni dolžnosti, je izhodiščna faza za vnovično vzpostavitev rednih stikov otroka s predlagateljico, s tem, da je treba zagotoviti, da se bo otrok znebil zmotnih predstav, ki jih ima do predlagateljice, ki koreninijo v ravnanjih nasprotnega udeleženca in njegovega družinskega okolja - s tem, da ni moč spregledati preteklih ravnanj predlagateljice. Primarna obveznost nasprotnega udeleženca torej je, da s svojo starševsko avtoriteto vzpostaviti stanje, da bo otrok razumel pomen in potrebo po stikih s predlagateljico, ker sedaj ni (več) nobenih okoliščin, ki bi bile utemeljen razlog za odklanjanje stikov otroka s predlagateljico, kar pomeni, da tudi ni moč upoštevati mnenja otroka, ki stike s predlagateljico neutemeljeno odklanja.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 17, 23. URS člen 18. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
evropski nalog za prijetje in predajo - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Iz ustavljene ustavnosodne presoje izhaja, da 18. člen Ustave (ki določa, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju) med drugim prepoveduje, da bi bila oseba izročena državi oziroma izgnana vanjo, če obstaja resnična nevarnost, da bo tam izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Podobno kot v Ustavi je tudi na podlagi 3. člena EKČP prepovedana izročitev posameznika drugi državi, kadar so izkazani tehtni razlogi (substantial grounds ), ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti ( real risk ), da bo ta oseba izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Prepoved mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja določa tudi 4. člen Listine, pri čemer je SEU sprejelo stališče, da ta prepoved ustreza tisti iz 3. člena EKČP ter da sta v tem okviru njena vsebina in obseg skladna s 3. odstavkom 53. člena Listine, enaka kot tista, ki jo določa EKČP. Ustavno sodišče je že v odločbi številka Up- 781/2024 z dne 19.9.2024, kakor tudi v odločbi, izdani v tem postopku, poudarilo, da okoliščina, da ENPP temelji na vzajemnem zaupanju med državami članicami glede spoštovanja temeljnih pravic iz listine, ne pomeni, da izvršitveni pravosodni organ ni dolžan preveriti konkretiziranih očitkov zahtevane osebe, da se bo z njo zaradi predaje nečloveško ali ponižujoče ravnalo.
Ker je pritožnica zatrjevala, da iz dokumentacije (poročil mednarodnih organov, tudi odbora CPT), na katero se sklicuje, izhaja, da razmere v zaporih v Kraljevini Španiji, zlasti tudi v Barceloni, kjer naj bi po vsej verjetnosti zahtevana oseba prestajala pripor (glede na to, da je sodni sklep izdalo sodišče v Barceloni), ne vsebuje standardov iz 3. člena EKČP, je sodišče prve stopnje te navedbe dolžno preveriti.
določitev preživnine - potrebe otroka - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - državna štipendija - občasni stroški - predhodno soglasje - pridobitne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - drugo premoženje - skrb za varstvo in vzgojo - začetek obveznosti za plačilo preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti - sklep se ne da preizkusiti - protislovnost - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Ker so razlogi sklepa glede izpolnitve preživninske obveznosti za obdobje pred izdajo začasne odredbe mestoma protislovni (ko se ta nanaša na stroške pred razpadom zveze, na plačilo kredita), predvsem pa odločitev ne vsebuje dokazne ocene o tem, kateri od staršev in v kakšni meri je prispeval k preživljanju takrat še mladoletnih otrok, pritožbeno sodišče ne more opraviti kontrolne funkcije pravilnosti sprejete odločitve.
Toženka v pritožbi v pretežnem delu skoraj dobesedno povzema, kar je med postopkom že navedla v pripravljalnih vlogah. Ponovljene navedbe, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo, ne terjajo ponovnega vsebinskega odgovora.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - dokončanje kaznivega dejanja - neplačevanje prispevkov - protipravno stanje - prenehanje kršitve pravice - uporaba kazenskega zakona
Tudi v primeru namreč, ko storilec vzpostavi protipravno stanje pred uveljavitvijo spremembe kazenske zakonodaje, ki njegov položaj poslabša, to protipravno stanje pa vzdržuje še v času po uveljavitvi take spremembe, teorija zastopa stališče, da se uporabi zakon, ki je veljal v času zaključka izvršitvenih ravnanj, torej v času njihovega materialnega dokončanja, pa četudi sprememba poslabšuje storilčev materialnopravni položaj: zaradi spoštovanja pravila glede opredelitve časa storitve pri trajajočih kaznivih dejanjih v zvezi z uporabo kazenskega zakona ne gre za retroaktivno uporabo strožjega zakona.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžnikove zdravstvene težave in spremembe na delovnem mestu ter s tem povezani nižji zaslužek nedvomno botrovali situaciji, v kakršni se je znašel, ki pa jo je reševal na neprimeren način, z nakupom telekomunikacijskih naprav ter športne opreme ter s tem s prevzemanjem novih obveznosti, ki so povzročile njegovo insolventnost.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - rok za predložitev dokazila - materialnopravni rok - materialni prekluzivni rok - podaljšanje roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program
Sodišče prve stopnje je po izteku petnajstdnevnega zakonskega roka storilko z dopisom z dne 8.10.2024 pozvalo, da naj dokazilo o vključitvi v program oziroma potrdilo o opravi programa sodišču dostavi v treh dneh po prejemu dopisa, sicer bo sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz vsebine tega dopisa gre ugotoviti, da je sodišče prve stopnje storilki naklonilo dodaten rok za predložitev dokazila in ji je omogočilo enako varstvo pravice do odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot v primeru predložitve dokazila v zakonsko določenem roku, ki ga je sodišče prve stopnje podaljšalo v nasprotju z zakonom, zato je storilka z dodatno podeljenim rokom bila pri varstvu pravice do odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavedena v zmoto glede dolžine roka za izpolnitev obveznosti, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic, ko je kljub zamudi zakonsko določenega roka obveznost izpolnila v okviru dodatno podeljenega roka.
Tožnik je lahko zaznal na prikolici traktorja neustrezno naloženo vejevje, segajoče čez gabarite prikolice. To je narekovalo njegovo večjo pozornost in večji odmik na zelenico, za kar je imel vse realne možnosti.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/4. ZKP člen 357, 357-4.
kaznivo dejanje prikrivanja - zadržanje zastaranja kazenskega pregona - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nedosegljivost obdolženega - zastaranje kazenskega pregona - ugoditev pritožbi - sprememba izpodbijane sodbe - zavrnilna sodba na II. stopnji
Sodišče prve stopnje je v točki 10 izpodbijane sodbe pravilno upoštevalo, da je bil tek roka zastaranja kazenskega pregona zadržan zaradi sprejetega Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Sars-CoV-2 od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020, to je skupno 64 dni.
Temu trajanju zadržanja zastaranja je sodišče prve stopnje zaradi obstoja okoliščin, ki so onemogočale sojenje (točka 9 obrazložitve izpodbijane sodbe), zmotno prištelo celoten čas med 13. 10. 2020 in 22. 6. 2021 (253 dni). Pritožnik pravilno v zvezi s tem opozarja, da sodišče ni poskušalo zagotoviti obdolženčeve udeležbe preko videokonference (v skladu s 304.a členom ZKP), ker pa je bila ta možnost v procesni zakon vnesena šele z ZKP-O, ki je začel veljati s 13. 5. 2021, sodišče pritožbenim navedbam glede teka zastaralnega roka pritrjuje zgolj od 13. 5. 2021 dalje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083701
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4.
ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba - kredit v CHF - hipoteka na nepremičnini - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - denarna kazen - začasno zadržanje - tehtanje ustavnih pravic - zaščita potrošnika - pravica do sodnega varstva - učinek sklepa o izvršbi - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - obstoj verjetnosti terjatve - nedenarna terjatev - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - neusklajena sodna praksa - razvoj sodne prakse - sodna praksa SEU - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sklep o zavarovanju ima učinek sklepa o izvršbi, a sta tožnika pri tem spregledala, da je bil njun predlog v delu prepovedi razpolaganja in uveljavljanja terjatev iz kreditne pogodbe zavrnjen. Če bi bilo dovoljeno zavarovanje tudi v tem delu, bi sklep o zavarovanju moral imeti tudi izrek denarne kazni za primer kršitve obveznosti. V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodbe pa se toženki ničesar ne prepoveduje, zato tudi izrek denarne kazni ni potreben, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU predvsem sodbe C-287/22.