ZJU člen 5. ZSPJS člen 13, 13/2, 19, 20, 20/1. ZDR-1 člen 44, 127, 127/1, 127/3. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2008) člen 14.
javni uslužbenec - plačilo razlike v plači - dejansko opravljanje dela - vrednotenje delovnega mesta - napredovanje na delovnem mestu
Ker sta tako delovno mesto "Upravnik V" oziroma "Tehnik V", kot delovno mesto "Varstvenik obalnega morja V" v istem tarifnem razredu (V), je glede tega delovnega mesta potrebno smiselno upoštevati prvi odstavek 20. člena ZSPJS, ki določa, da delavec obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
Tožnik je delo višje vrednotenih delovnih mest opravljal v obsegu 50 % ("Varstvenik obalnega morja V") oziroma 30 % delovnega časa ("Varstvenik obalnega morja VII/1"). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek toženke, da bi moral tožnik bolj specificirati, kdaj je opravljal katere naloge višje vrednotenih delovnih mest.
Ravnanje vlagateljice predstavlja zlorabo procesnih pravic. Vlagateljica kljub pouku, da pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje niso dopustne, vlaga nedopustne pritožbe, v katerih le ponavlja svoje navedbe, s katerimi je utemeljevala zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno.
ZZdrS člen 41d. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/4. ZDR-1 člen 154, 155.
nadure - direktor javnega zavoda - soglasje ministra - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - dežurstva
Tožnik ni upošteval, da je bilo o nadurah delno že pravnomočno odločeno. Že prisojene zneske je (ponovno) zahteval. O njih je sodišče prve stopnje odločilo v delu I. točke izreka izpodbijane sodbe, s čimer je storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.
Nezakonito je opravljanje dela preko polnega delovnega časa (dežurstva) s strani direktorjev javnih zavodov, ki hkrati opravljajo delo v svojem poklicu, ne da bi bila izpolnjena pogoja soglasja pristojnega ministra, in da je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. Tožnik soglasja ministra ni imel (pri čemer ni bistveno, ali je bil lahko prepričan, da ga ne rabi). To pomeni, da je delo opravljal nezakonito (si ga je odrejal nezakonito) in za takšno delo ne more uveljavljati plačila.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - obseg premoženjske škode
V obravnavani zadevi, ko je tožnik spremenil tožbo iz vrnitvenega zahtevka po SPZ v odškodninski zahtevek po določbah OZ, ne gre za privilegirano spremembo tožbe, temveč za pravo spremembo tožbe v smislu 185. člena ZPP. Vendar pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je takšna sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev v tem postopku spornega pravnega razmerja. S slednjim se pritožbeno sodišče strinja, saj je ob vložitvi tožbe glede na podatke o formalnem lastništvu toženca na spornem avtomobilu, slednja bila sklepčna, ker pa je prišlo do odtujitve vozila po vložitvi tožbe, je tožnik utemeljeno tožbo spremenil in uveljavljal odškodninski zahtevek. Če sodišče prve stopnje spremembe tožbe ne bi dopustilo, bi moral tožnik vložiti novo tožbo. Sprememba tožbe je namreč smotrna, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi in je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi pravilna.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je tožnik vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za škodo iz neposlovne odškodninske odgovornosti. V obravnavani zadevi ne gre za kršitev pogodbene obveznosti, katere predmet bi bil nakup vozila med pravdnima strankama in določena cena, temveč je bila pogodba sklenjena med tožencem in tretjo pravno osebo, ki je v lasti toženca. Tožnik vtožuje izgubo, ki mu je nastala zaradi tega, ker mu je toženec vozilo protipravno odvzel, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je odločilna vrednost avtomobila v času škodnega dogodka.
sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - zavrženje pritožbe
Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je, da po določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP, zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe.
stroški postopka - uspeh strank v postopku - delni umik tožbe
Za odmero stroškov postopka je pomembno, da je tožnik s tožbo prvotno zahteval znesek v višini 3.785,59 EUR, nato je tožbeni zahtevek delno umaknil za znesek 1.134,29 EUR ter spremenil tožbeni zahtevek tako, da je zahteval 2.651,30 EUR, kar mu ga je sodišče prve stopnje tudi prisodilo. Njegov uspeh v sporu je torej 70 %, uspeh toženke pa 30 %.
spori iz družinskega razmerja - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - pogoji za premestitev - selitev - ogroženost otroka - povezanost z družino - otrokova želja - največja korist otroka - selitev na drugo lokacijo
Drži, da selitev družine ni neobičajno dejanje v življenju in zgolj stiska otroka pri tem ne more biti razlog za zavrnitev premestitve/selitve. Da za slednje sprejme ukrep sodišče, pa morajo biti izkazane takšne okoliščine, ki kažejo na to, da je otrok ogrožen.
odškodninska odgovornost delodajalca - izključna odgovornost oškodovanca - plačilo razlike v plači - obračun plače - predpisi o varnosti in zdravju pri delu - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu
Tožnik je izpovedal, da je seštevek neplačanih ur dela na plačilni listi za april 2022 in maj 2022 pripisal on. Sodišče prve stopnje mu zato utemeljeno tudi ni verjelo, da je pripis na plačilno listo za marec 2022 izvršil direktor toženke, še zlasti, ker je ta navedeno zanikal.
Tožnik si je 14. 3. 2022 poškodoval kazalec desne roke pri tem, ko je s kladivom, ki ga je brez zaščitnih rokavic držal v levici, v kot stene pritrjeval armaturno mrežo. Za nesrečo je odgovoren sam, saj je delo opravljal nepazljivo, kladivo pa je nepremišljeno in nepravilno uporabljal z levico, saj je desničar. S svojim ravnanjem je kršil obveznost skrbnega in vestnega opravljanja dela ter spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
Tožnik si je 4. 10. 2022 poškodoval kazalec desne roke med nameščanjem armaturnega koša. Do poškodbe je prišlo, ker je tožnik koš med spuščanjem neustrezno držal na spodnjem robu, zaradi nepozornosti pa ni pravočasno umaknil rok. Ker pri delu ni bil pazljiv in pozoren na to, kaj govorijo sodelavci pri spuščanju koša, je za nesrečo odgovoren sam, saj dela ni opravljal skrbno in vestno ter skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - procesno vprašanje - ugovor pristojnosti - odgovor na ugovor - odgovor na odgovor - prva pripravljalna vloga - obrazložena vloga - nagrada za pripravljalno vlogo - nagrada odvetnika za druge vloge
Ne glede na to, da je šlo za procesno vprašanje pristojnosti sodišča prve stopnje, vloga tožene stranke dosega kriterij obrazložene pripravljalne vloge.
vlaganja v nepremičnino - višina vlaganj - vlaganje v solastno nepremičnino - obogatitev - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pritožba, po izvedencu ugotovljene višine vlaganj ne graja. Zanjo je sporno, kdo je vlaganja opravil in graja dokazno oceno izpodbijane sodbe, saj zatrjuje, da je vlaganja opravila druga toženka skupaj s pokojnim možem.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve zamudne sodbe - potek roka za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina
V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Ker toženka pisanja v 15 dneh ni dvignila, se v skladu z zakonsko domnevo šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15 dnevnega roka, torej dne 31. 8. 2024.
ZPP člen 7, 105a, 105a/3, 212, 328, 328/1. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12.
popravni sklep - vsebinski popravek - oprostitev plačila sodne takse - odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje
Drži pritožbeni očitek, da s popravnim sklepom sodišče prve stopnje ni popravilo očitne pisne pomote, ampak je vsebinsko spremenilo v izreku sodbe sprejeto odločitev. Ker je popravilo oziroma spremenilo identiteto pravdne stranke, v korist katere je odločilo, in del obrestnega zahtevka, izpodbijani sklep po svoji naravi ni popravni sklep v smislu 328. člena ZPP.
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse se ne upošteva le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč njeno celotno premoženjsko stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1). Zato ne drži pritožbeno stališče, da že samo dejstvo večletnega poslovanja z izgubo in obstoj negativnega kapitala utemeljuje oprostitev plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00082373
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 328, 352.
izpraznitev stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - prednostna zadeva - predlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - ničnost darilne pogodbe - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - pritožba zoper popravni sklep - navedba katastrske občine brez parcelnih številk - dopolnitev z manjkajočimi podatki - prepis - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
V okoliščinah konkretnega primera, ko tožba z zatrjevano pravno podlago še ni bila vložena, od vložitve tožbe v obravnavanem sporu pa je minilo že 8 let, je odločitev sodišča, da o predhodnem vprašanju odloči samo, pravilna.
Toženka je v postopku zatrjevala, da je darilna pogodba med materjo pravdnih strank in tožnico nična, ker sta z njo pogodbenici zasledovali nedopusten namen, da bi jo prikrajšali za dedno pravico po pokojni materi. Ker ima vsakdo pravico, da razpolaga s svojim premoženjem, čeprav na račun nujnih dedičev, takšna pogodba ni nična. ZD tem dedičem omogoča, da v zapuščinskem postopku zahtevajo vrnitev daril za dopolnitev nujnega deleža, kar zadošča za varovanje njihovega pravnega interesa. Na tej podlagi torej toženka ne more pridobiti pravnega naslova za bivanje v sporni nepremičnini.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objava opravičila - novinarsko poročanje - relativno javna oseba - splošni interes javnosti - elementi odškodninske odgovornosti - temelj odškodninske odgovornosti - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - vestna in skrbna presoja dokazov
Res je, da sta ustanovitelj gospodarske družbe in enoosebni d. o . o., ki ga je ustanovil, dva ločena pravna subjekta in da je vsaka pravna ali fizična oseba odgovorna za svoje obveznosti, pri čemer je potrebno upoštevati načelo samostojne odgovornosti gospodarskih družb. Kljub temu pa je tožnikovo zavzemanje za njegovo popolno ločitev od družbe A. pretirano formalistično, še posebej v očeh povprečno razumnega bralca, ki zagotovo ni vešč globljega razumevanja korporacijskega prava. Dodatno tudi ni mogoče spregledati tesne ekonomske in pravne vezi tožnika in navedene pravne osebe. V tem kontekstu je tožniku mogoče pripisati položaj (ekonomskega) lastnika družbe A., še posebej ob razumevanju same vsebine člankov. Ta se je primarno nanašala na potek kazenskega postopka, kjer je tožnik nastopal kot obtoženec kaznivih dejanj davčne zatajitve in pranja denarja. Obe kaznivi dejanji je tožnik izvršil prav kot poslovodja podjetja A., s tem pa si je (posredno kot upravičenec ekonomskih koristi družbe) tudi sam pridobil protipravno premoženjsko korist na račun oškodovanja javnih financ. Ker je tožnik zaradi teka kazenskega postopka in položaja v gospodarski družbi, ki je bila največji davčni dolžnik v Sloveniji, pridobil status relativno javne osebe, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih oziroma kršitvah kazenskopravne in davčne zakonodaje, so novinarji o tem lahko poročali.
tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene okoliščine - pojem bistveno spremenjenih razmer - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - napotitev na strokovno usposabljanje
Spremembe na strani preživninskih zavezancev in upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da izrazito in trajno bodisi vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev bodisi so spremenjene s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov. Sodišče ne more odreagirati na vsako časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeleženecev postopka in s tem posegati v pravnomočno odločbo o preživnini, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo inštitut pravnomočnosti sodne odločbe.
Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.
Ker pa je tožnik zoper sklep o zavrniti predloga za oprostitev plačila sodne takse vložil pritožbo, se je rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper izdani plačilni nalog po naravi stvari zamaknil do izdaje oziroma vročitve sklepa sodišča druge stopnje o potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrnitvi njegovega predloga.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - nepopravljiva škoda - vključitev otroka v vrtec
Sodišče druge stopnje poudarja, da je potrebno pri izdajanju začasnih odredb v družinskih zadevah postopati previdno, saj predstavljajo izjemno pravno sredstvo, ki je namenjeno odpravi akutne ogroženosti otroka in tako ne zadošča, da je predlagana začasna ureditev v otrokovo korist, ampak mora biti nujna za preprečitev nepopravljive in nesorazmerno težko popravljive škode, ki bi otroku lahko nastala, če bi obstoječe stanje trajalo do pravnomočnosti končne odločitve.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki se je pri otrokovi starosti štirih mesecih odselil cca 270. km vstran in je predlog da bi se sedaj tako otrok kot predlagateljica namestili v njegovem bivališču, neživljenjski in nerealen ter nedvomno potrjuje zaključke CSD, da nasprotni udeleženec svoje koristi postavlja pred koristi ml. otroka.
odškodnina - nesreča pri delu - vzrok padca in zdrsa - bager - izključitev protipravnosti - odgovornost delodajalca
Glede na to, da je sporni podest omogočal varno delo in da se je drsnost roba podesta povečala zgolj na račun nečistoč in umazanije, ki jih je na rob podesta nanesel tožnik sam s svojimi čevlji, navedene umazanije in nečistoč pa ni počistil, čeprav je bil za to zadolžen in je imel vse možnosti, da to naredi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da protipravnost ravnanja zavarovanca toženke ni podana, zaradi česar ni krivdno odgovoren za nastalo škodo (131. člen Obligacijskega zakonika).
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - laična pritožba - odsotnost z naroka
Pritožnik sam ni predlagal preložitve naroka, niti ni svojega izostanka opravičil, zato se v pritožbi ne more sklicevati na to, da sodišče naroka ni preložilo. Že sicer prepozen predlog za preložitev naroka je namreč vložila le prva toženka in ne pritožnik, vendar predlog za začetek postopka prisilne poravnave ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka.
ustavitev izvršbe - obračun upnikove terjatve - pravilna uporaba materialnega prava
Obračun terjatve pomeni uporabo materialnega prava in ne dejanskega vprašanja, rešitev katerega bi bila odvisna od odgovora stranke na poziv sodišča, če je terjatev plačana. Upnik je svoje naredil z vložitvijo predloga za izvršbo, s tem je jasno povedal, koliko terja. Sodišče je tisto, ki mora preveriti, ali je dolžnikov dolžnik v celoti izvršil upnikovo terjatev. Obračun terjatve namreč vključuje tudi uporabo pravnih pravil o obračunu zamudnih obresti.