Sodišče prve stopnje je namreč obdolženki na podlagi 48. člena KZ-1 utemeljeno izreklo prepoved vožnje motornega vozila "B" kategorije v najdaljšem predpisanem trajanju - dveh let. Za takšno odločitev je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo tehtne in prepričljive razloge, ki jih zagovornik ne more omajati. Pri tem ob upoštevanju že navedenih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah ni prezrlo vrste in narave kršitev cestnoprometnih predpisov, in sicer zlasti visoko koncentracijo alkohola, ki ga je imela obdolženka v krvi ob storitvi kaznivega dejanja in je presegla trikratnik dovoljene vrednosti; obdolženkino sankcioniranost zaradi kršitev pravil v cestnem prometu, med drugim tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola (kar nakazuje na njen izjemno nekritičen odnos to spoštovanja pravil v cestnem prometu, nenazadnje pa tudi do preostalih udeležencev); ter da je bil v obravnavanem dogodku udeleženec telesno poškodovan.
začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - nagrada in stroški začasnega zastopnika - sklep o postavitvi začasnega zastopnika - smrt stranke - prenehanje začasnega zastopstva - sklep o razrešitvi
S smrtjo zastopane tretje toženke je začasni zastopnik na podlagi samega zakona (ex lege) izgubil vse pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa o postavitvi. V trenutku smrti so na mesto tretje toženke vstopili njeni dediči, do njihovega prevzema je bil pravdni postopek prekinjen. V določilih ZPP ni podlage, da bi začasni zastopnik na podlagi sklepa o postavitvi zastopal tudi dediče pokojne.
Od smrti tretje toženke dalje začasni zastopnik tako ni bil več upravičen v njenem imenu opravljati nadaljnjih procesnih dejanj. Ta bi lahko opravljal le kot morebitni pooblaščenec dedičev.
Sodišče prve stopnje v tej pravdi ne bo odločalo o uporabnini po 82. členu EZ-1, temveč o koristi, katere plačilo tožeča stranka zahteva v tej pravdi. S tem pa ne bo poseženo v regulacijo agencije po določbah 116. in 119. člena EZ-1, niti ne bo poseglo v njen pravni položaj in pooblastila, ki jih ima po EZ-1 oziroma ZOEE.
Osebam, ki niso stranke postopka, je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes. Upravičenega interesa po drugem odstavku 150. člena ZPP pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom po prvem odstavku 199. člena ZPP.
zastaranje neposlovne odškodninske terjatve - objektivni in subjektivni zastaralni rok
Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da je tožnici škoda zaradi očitanih (protipravnih) ravnanj tožene stranke (predčasnega plačila tožene stranke neposredno glavnemu izvajalcu) nastala en dan po zapadlosti terjatve po najpozneje izdanem računu, ki je zapadel v plačilo 20. 1. 2011, in je zamuda ter škoda zaradi neplačila nastala najkasneje 21. 1. 2011. Na ta dan je zapadla morebitna odškodninska terjatev tožeče stranke in je začel teči petletni objektivni zastaralni rok v skladu z drugim odstavkom 352. člena OZ. Celotna odškodninska terjatev je tako absolutno zastarala v januarju 2016, saj je bila tožba vložena 26. 11. 2020. Celoten obseg škode (ki jo predstavljajo neplačani, vtoževani računi za dobavljeno blago) je bil znan tožeči stranki že ob zapadlosti neplačanih in kasneje tudi vtoževanih računov in se tekom stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem ni povečevala, temveč se je z delnimi plačili iz stečajne mase le zmanjševal.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Pri osebi je prisoten upad osnovnih kognitivnih funkcij (orientacije, pozornosti, prostorske orientacije). Upad višjih kognitivnih funkcij je še bolj občutljiv in prisoten v še večji meri. Gre za upad sposobnosti načrtovanja, inhibicije, posploševanja, abstrakcije in splošnega razumevanja. Ni dvoma, da je torej duševna motnja pri osebi podana.
Vprašanje (ne)obstoja duševne motnje je vprašanje strokovne narave in v domnevi izvedenca psihiatrične stroke.
zavrženje pritožbe - podpis pravne osebe - neobrazložena pritožba
Upnik ne izpodbija relevantne ugotovitve sodišča prve stopnje, da njegova pritožba zoper sklep (o razveljavitvi sklepa o izvršbi in da bo o zahtevku ter stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku) ne vsebuje podpisa oziroma vsega, kar zahteva tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s četrto točko 335. člena ZPP.
DZ člen 141, 141/8. URS člen 53, 54, 56. ZNP-1 člen 34.
sprememba ureditve stikov - varstvo koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - poslabšanje zdravstvenega stanja - način izvajanja stikov - nova dejstva in novi dokazi
S stiki se prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, katerih posebno varstvo in skrb narekuje 56. člen Ustave, stiki z otrokom pa so tudi pravica obeh staršev. V specifičnih okoliščinah konkretnega primera je ob navedenem splošnem izhodišču pri določitvi stikov treba upoštevati še, da morajo zaradi progresivne nevrodegenerativne bolezni nasprotnega udeleženca njegovi stiki z otrokoma potekati v varnem okolju v prisotnosti (primernih) tretjih oseb. Obstoj takšnih oseb in njihova pripravljenost sodelovati pri takšnem načinu izvajanju stikov lahko odločilno vpliva na obseg stikov. Zato je pomembno, da sodišče temeljito razišče, katere osebe iz primarne družine in ožje socialne mreže starša, ki potrebuje spremstvo pri stikih, bi lahko takšno pomoč nudile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082701
ZPP člen 212. OZ člen 168, 168/3.
trditveno in dokazno breme - izgubljeni dobiček - prihodki - odhodki - konkretizirane trditve - trditveno breme v zvezi s prihodki in odhodki - vsebina pogodbenega razmerja - računi
Po pravilni presoji prvostopenjskega sodišča samo računi drugih prevoznikov ne morejo izkazovati že tudi prihodkov, ki bi jih ustvarila tožnica. Ker so pogodbe individualno dogovorjene - njihova vsebina oziroma sestavine so stvar pogajanj pogodbenih strank - računi tretjih oseb, izdani družbi A. d. o. o., ne morejo izkazovati, da bi tožnica za opravljene prevoze prejela enako višino prihodkov (četudi bi opravila 6 prevozov).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083433
SPZ člen 8, 18, 92, 96. OZ člen 198. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5, 342/5-4. EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-7, 480. ZOEE člen 4, 4/1, 4/1-12, 73.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba transformatorske postaje - neupravičena obogatitev - upravna zadeva - pristojnost sodišča - pravni položaj nedobrovernega posestnika - transformatorska postaja - infrastrukturni objekt - prodaja poslovne celote - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - neprava stvarna služnost - nevpisana služnost - dobrovernost kupca - varstvo kupca nepremičnine - vrnitveni zahtevek - načelo superficies solo cedit
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu.
Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 442, 442/1, 442/2, 619, 642, 642/1, 642/2, 654.
podjemna pogodba - dogovorjena cena - običajna cena - enotna cena - skupaj dogovorjena cena - dokazna ocena
Ni pomembno, da sta dokaz z izvedencem predlagali obe stranki. Tožnik ga je predlagal, saj je bilo dokazno breme spornega dogovora o ceni na njem, in če mu ne bi uspel po svoji naravi tvegani dokaz z zaslišanjem strank (odločilen s stališča prvega odstavka 642. člena OZ), bi si prisojo iztoževanega plačila lahko obetal s pomočjo dokaza z izvedencem (toda v tem primeru s stališča drugega odstavka 642. člena OZ). Ker pa je bila tožnikova trditev o vsebini dogovora dokazana, običajno plačilo ni postalo pravno odločilno. Zavrnitev dokaza, ker dejstvo, ki se s tem dokazom dokazuje, ni pravno odločilno, spada k dovoljenim in praktično najpogostejšim razlogom za neizvedbo predlaganih dokazov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbama, da podaljšanje pripora še za dva meseca ni sorazmerno z vidika trajanja, zato je izrek izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je obema obdolžencema pripor podaljšalo le za 1 mesec, torej do vključno dne 1.3.2025 do 21.58 ure.
ZIZ člen 64, 65, 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 5, 7, 8, 41.
izvršilni postopek - izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice - pričakovalna pravica kupca
O pričakovalni pravici, temelječi na utemeljenih pričakovanjih, lahko govorimo, ko je nastanek lastninske pravice odvisen izključno od ravnanja v sferi pričakovalca. Ne zadošča torej, da zgolj overi svoj podpis na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, temveč mora prodajalec kupcu tudi omogočiti, da to listino tudi uporabi - da se lahko izključno po svoji volji samo še vknjiži kot lastnik nepremičnine.
neurejeno zemljiškoknjižno stanje - upravljanje stečajne mase - soglasje stečajnega sodišča - ureditev zemljiškoknjižnega stanja
Soglasje sodišča ni primerno sredstvo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (videti je, da je to nepravdni postopek po 110. členu Stvarnopravnega zakonika). Tudi po ustaljeni sodni praksi sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki pomenijo upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP.
prekinitev postopka - začetek stečaja - izvršba na nepremičnino
Drugodolžnik prejudicira, da bo razveljavljen sklep o začetku stečaja in navaja okoliščine zakaj naj bi bilo temu tako. Vse to je stvar odločanja v insolvenčnem postopku, ne obravnavanega postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Če bo res uspel s pritožbo zoper sklep o začetku postopka stečaja nad prvodolžnikom, bo odpadel razlog za prekinitev izvršilnega postopka in ta se bo nadaljeval.
stroški postopka - nepravdni postopek - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - skupni zastopnik - sodni preizkus denarne odpravnine - manjšinski delničar - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora
Postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 v okoliščinah konkretnega primera, ko se je postopek pričel pred spremembo OT (Uradni list RS št. 70/2022), predlagatelj v predlogu ni navedel zneska zahtevane razlike med primerno denarno odpravnino in na skupščini sprejete odpravnine, vrednost spora ni navedena, niti je ni določilo sodišče, saj to ni bilo potrebno - ne za ugotovitev pristojnosti, ne za odmero sodne takse in v času vložitve predloga tudi ne za odmero nagrade in stroškov glede na v času vložitve predloga veljavno OT, predstavlja neocenljivo zadevo.
V okoliščinah konkretnega primera merilom iz 3. člena OT ustreza osnova 1.000 točk. Res gre za strokovno zahteven postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine, za katerega se zahteva specialistično znanje s področja prava družb, vendar obseg opravljenih storitev skupne zastopnice in zanje potreben čas ni bil nadpovprečen za tovrstne postopke, niti ni bilo potrebno strokovno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in ne uporaba tujega jezika. Postopek se je končal s sklenitvijo sodne poravnave, mnenje poravnalnega odbora ali sodnega izvedenca ni bilo pridobljeno.
Glede presoje sporne pogodbene določbe kot pogodbeno dogovorjene odškodnine je treba opozoriti, da je razlaga pogodbe pravno vprašanje. Vrhovno sodišče je v zvezi s pogodbami izoblikovalo razmejitveni kriterij, da gre pri ugotavljanju prave (dejanske) pogodbene volje za dejansko vprašanje, medtem ko gre pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe za pravno vprašanje (za uporabo pogodbenega materialnega prava). Spornemu pogodbenemu določilu bi bilo tako moč pripisati pomen dogovorjenega načina izračuna pozitivnega pogodbenega interesa mandatarja, kar je lahko predmet pogodbene avtonomije. Zato dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (to je odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ in spada v prosto urejanje obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Glede presoje dopustnosti spornega dogovora pa je potrebno opozoriti na spoštovanje temeljnega načela odškodninskega prava, in sicer, da odškodnina škode ne sme presegati. Mandatar zaradi razdrtja pogodbe namreč ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Zato je pogodbeno določilo, ki določa, da mora naročitelj v primeru njegovega predčasnega odstopa od pogodbe mandatarju plačati vse dogovorjene pavšalne zneske do konca dogovorjenega obdobja, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, v kolikor pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
Glede ugotavljanja obsega škode tožnica v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, s katerimi bi utemeljila, da bi ji nastala škoda v uveljavljani višini, niti konkretnih navedb o višini nastale ji škode. Zato na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je tožničin zahtevek nesklepčen. Tožničina trditvena podlaga je šla tekom celotnega postopka zgolj v smer navajanja trditev glede sklenjenega dogovora in avtonomije pogodbenih strank, ne pa v substanciranje popolnega in jasnega navajanja dejstev v smer izkazovanja nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje je zato pravilna, vendar iz drugačnih materialnopravnih razlogov.
postopek osebnega stečaja - posodobljen seznam terjatev - končni načrt razdelitve - splošna razdelitev stečajne mase - vezanost - pravnomočno priznana terjatev - podružnica
Sodišče je pri razdelitvi splošne stečajne mase, kar je predmet izpodbijanega sklepa, na pravnomočno odločitev o prijavljenih terjatvah vezano. Ker gre v konkretnem primeru za pravnomočno priznano terjatev, jo je upraviteljica morala upoštevati tudi pri razdelitvi splošne razdelitvene mase. Na morebitno neutemeljeno priznanje spornih terjatev s strani upraviteljice se dolžnica v tej fazi postopka ne more več sklicevati. To bi morali (pravočasno) prerekati drugi upniki, ki bodo tudi edini lahko prikrajšani pri razdelitvi (prve) splošne stečajne mase skladno z izpodbijanim sklepom.
preživnina otroka - zahtevek za znižanje preživnine - nova preživninska obveznost - spremenjene razmere - potrebe otroka - večje potrebe otroka - spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - sodna poravnava
Ker iz sodne poravnave ni razvidno, kaj vse sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka upoštevala pri določitvi višine mesečne preživnine, je moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti na eni strani sedanje preživninske zmožnosti staršev ter na drugi strani preživninske potrebe obeh njunih skupnih otrok.
ugovor zoper plačilni nalog - sodne takse - višina takse za pritožbo
Ni sporno, da je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo dolžnika s sklepom, zoper katerega je ponovno vložil pritožbo in da mora zanjo plačati sodno takso, ker je plačilo procesna predpostavka po prvem odstavku 29.b člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da gre za posebno pritožbo, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta, zato se po tarifni št. 4033 ZST-1 odmeri sodna taksa 33,00 EUR.
Iz stališča VS RS je mogoče izpeljati zaključek, da je vložitev predloga za izvršbo zoper delodajalca po 134. členu ZIZ in nastali stroški utemeljenega ugovora v vsakem primeru rizik upnika, ne glede na to ali je pred tem opravljal kakšne poizvedbe ali je imel informacije o razlogih za neizvrševanje sklepa o izvršbi.