• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>
  • 121.
    VSK sklep I Cpg 116/2004
    3.3.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01110
    ZGD člen 21, 21/1, 21, 21/1.
    načelo izključnosti - firma
    Določilo, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firme drugih družb pomeni, da mora biti izključena kakršnakoli možnost zamenljivosti firme ene družbe s firmo druge družbe. Predmet presoje je, ali se firma družbe jasno razlikuje od firme drugih družb, ne le firma kot celota, ampak tudi njen posamezen del, in v konkretnem primeru je takšen del fantazijski dodatek, ta pa se ne razlikuje v zadostni meri od že vpisanega.

     
  • 122.
    VSL sodba in sklep I Cp 1928/2004
    2.3.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50520
    SZ člen 150, 155, 150, 155.
    najemnina
    Lastnik stanovanja v 2. odstavku 150. člena Stanovanjskega zakona

    nima pravne podlage, da bi od zavezanca iz 2. odstavka 155. člena

    Stanovanjskega zakona neposredno terjal plačilo razlike med profitno

    in neprofitno najemnino.

     
  • 123.
    VSL sklep II Cp 312/2004
    2.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50156
    ZPP člen 154, 154/1, 191, 195, 196, 154, 154/1, 191, 195, 196.
    stroški postopka - sosporništvo - uspeh v pravdi
    Tožniki v motenjski pravdi niso enotni sosporniki, zato se pravda

    lahko zaključi za vsakega drugače, o povračilu stroškov pa se odloča

    glede na končni uspeh posameznega sospornika v pravdi.

     
  • 124.
    VSC sklep Cp 267/2005
    2.3.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01063
    ZPPSL člen 111, 111/2, 111, 111/2.
    prekinitev izvršbe - stečaj - samostojni podjetnik
    Začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom povzroči prekinitev vseh izvršb, ki so v teku, ne glede na to ali terjatve upnikov izvirajo iz poslovnih ali iz osebnih razmerij z dolžnikom.

     
  • 125.
    VSL sklep II Cp 2158/2004
    2.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50152
    ZPP člen 52, 52/1, 52/3, 52, 52/1, 52/3.
    krajevna pristojnost - odškodninski spor - regresni zahtevek zavarovalnice - Pristojnost v odškodinskih sprorih
    Določba 1. odstavka 52. člena ZPP se po 3. odstavku istega člena tudi

    v regresnih pravdah uporablja neposerdno, namreč ureja krajevno

    pristojnost pri nepogodbenih odškodninskih razmerjih in jo je zato

    potrebno tudi v regresnih pravdah razlagati glede na nastalo temeljno

    - nepogodbeno odškodninsko razmerje. Ob takšni razlagi pa plačilo

    zavarovalnine ni škodljiva posledica v smislu cit. 1. odstavka 52.

    člena ZPP, temveč gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, ki mora

    ob nastanku zavarovalnega primera plačati zavarovalnino oškodovancu.

    Škodljiva posledica iz temeljnega škodnega razmerja je lahko le

    škoda, ki je nastala oškodovancema v prometni nezgodi.

     
  • 126.
    VSL sklep III Cp 2296/2004
    2.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL49718
    ZPod člen 107, 107/2.
    poslovni delež - pogodba o prenosu
    Poslovni sporazum, s katerim en družbenik v d.o.o. prenese poslovno

    odgovornost v tej d.o.o. na drugega družbenika za določeno obdobje,

    ni pogodba o prenosu poslovnega deleža v skladu s tedaj veljavnim

    Zakonom o podjetjih.

     
  • 127.
    VSL sklep I Kp 254/2005
    2.3.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL22618
    ZKP člen 71.
    zagovornik po uradni dolžnosti - interes pravičnosti
    Konkretna okoliščina pri presoji interesa pravičnosti na strani obdolženca je lahko tudi okoliščina, da je obdolženec na prestajanju daljše zaporne kazni. Enakost orožij v konkretnem primeru, ko ima

    soobdolženec zagovornika po pooblastilu, bo zagotovljena le tako, da bo sodišče obdolžencu, ki je podal zahtevo po II. odstavku 71. člena ZKP, postavilo zagovornika po uradni dolžnosti.
  • 128.
    VSL sodba I Cp 1453/2004
    2.3.2005
    stvarno pravo
    VSL50675
    ZTLR člen 41, 41/1, 42, 41, 41/1, 42. ZPP člen 13, 324, 324/4, 339, 340, 13, 324, 324/4, 339, 340.
    tožba - pravni naslov - negatorna tožba
    Tožeča stranka v tožbi kumulira dva zahtevka, zahtevek na prenehanje

    vznemirjanja lastnika ali domnevnega lastnika in zahtevek na

    izročitev stvar. Prvi temelji na določilu 42. člena ZTLR, drugi pa na

    določilu 41. člena ZTLR (če bi šlo za zahtevek lastnika, bi temeljil

    na 37. členu ZTLR), saj se vznemirjanje (domnevnega) lastnika ne kaže

    v odvzemu stvari (1. odstavek 42. člena ZTLR). Za odločitev o obeh

    zahtevkih pa je sodišče prve stopnje moralo kot predhodno rešiti

    vprašanje, ali je tožnik lastnik oziroma domnevni lastnik. Sodišče

    prve stopnje res ni zapisalo, da odloča o tem kot o predhodnem

    vprašanju (13. č1en ZPP), prav tako tudi ni zapisalo, da

    materialnopravno podlago za rešitev tega vprašanja predstavljata 1.

    in 2. odstavek 41. člena ZTLR. Vendar pa zgolj s tem, da ni navedlo

    pravnih predpisov, ki so bili podlaga njegovemu odločanju, ni storilo

    niti bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti to ne pomeni, da

    jih dejansko ni uporabilo. Glede na to, da je sodišče prve stopnje

    tudi ugotovilo odločilna dejstva, ki jih narekuje zakonski stan 1. in

    2. odstavka 41. člena ZTLR, pa mu tudi ni mogoče očitati nepopolne

    ugotovitve dejanskega stanja. Določila 2. odstavka 41. člena ZTLR ni

    mogoče obravnavati samostojno, temveč le v povezavi s 1. odstavkom

    istega člena. Ta namreč opredeljuje, kdo je sploh domnevni lastnik:

    to je tisti, ki je pridobil individualno določeno stvar s pravnim

    naslovom in na zakonit način, ni pa vedel in tudi ni mogel vedeti, da

    ni postal lastnik stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno po

    pregledu prodajne pogodbe ugotovilo, da ima pravni naslov za

    pridobitev lastninske pravice tožnik, da pa kot lastnik še ni vpisan

    v zemljiško knjigo. Na drugi strani pa je ugotovilo, da ta prodajna

    pogodba ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske

    pravice tožencev. Zato do kolizije iz 2. odstavka 41. č1ena ZTLR niti

    ne more priti. Zgolj dejstvo plačila kupnine, ki ga pritožba večkrat

    poudari, pa ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske

    pravice. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je

    tožnik domnevni lastnik počitniškega stanovanja in ima zato pravico

    od tožencev zahtevati prenehanje vznemirjanja, kot domnevni lastnik

    pa tudi izročitev tega stanovanja na podlagi 1. odstavka 41. člena

    ZTLR. Ugotovitev, da toženci nimajo pravnega naslova za posest

    stanovanja, namreč na podlagi tega zakonskega določila opravičuje

    domnevnega lastnika do tožbe na izročitev stvari.

     
  • 129.
    VSC sklep Cp 111/2005
    2.3.2005
    zavarovanje terjatev
    VSC01080
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
    Glede dejstev za obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga. Tožnik jih mora izkazati že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe (v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja), kar pa po presoji sodišča druge stopnje tožnik ni storil, saj zgolj domnevano dejstvo morebitne odtujitve sporne nepremičnine glede na toženčeve osebnostne lastnosti še ne kaže na to, da obstaja verjetnost otežitve uveljavitve tožnikove terjatve. Kljub temu, da se za zavarovanje nedenarne terjatve zahteva zgolj objektivna nevarnost, mora namreč upnik zatrjevano nevarnost vendarle tudi konkretizirati, česar mu v konkretnem primeru z zgoraj povzetimi pavšalnimi navedbami ni uspelo, ravno tako kot za izkaz verjetnosti, da bi dolžniku z izdajo začasne odredbe nastala manjša škoda kakor upniku z njeno neizdajo, ne zadošča zgolj povzemanje zakonskega besedila 272. člena ZIZ.

     
  • 130.
    VSC sklep Cp 1948/2003
    2.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01056
    ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 132/3, 132/4, 132/5, 143, 143/2, 549, 549/1, 549/2, 550, 550/1, 551, 132, 132/1, 132/2, 132/3, 132/4, 132/5, 143, 143/2, 549, 549/1, 549/2, 550, 550/1, 551.
    pogodba o leasingu - uporaba pravil o prodaji na obroke - razveza pogodbe - ničnost
    Določilo splošnih pogojev, da je leasingojemalec leasignodajalcu po razdrtju pogodbe dolžan povrniti tudi nezapadle in neplačane obroke po pogodbi, je nično, ker je za stranke manj ugodno kakor določbe ZOR, ki urejajo prodajo na obroke (551. člen ZOR).

     
  • 131.
    VSL sklep I Cp 936/2005
    2.3.2005
    sodne takse
    VSL50538
    ZST člen 3, 18, 18/3, 3, 18, 18/3.
    taksna obveznost
    Zemljiškoknjižni lastnik kot dolžnik ni dolžan plačati takse za

    zaznambo izvršbe, temveč upnik v katerega interesu in na njegov

    predlog je bil izdan sklep o zaznambi izvršbe.

     
  • 132.
    VSC sodba Cp 1193/2003
    2.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01350
    ZOR člen 178, 178. ZVCP člen 45, 45.
    odgovornost - motorno vozilo - krivdna odgovornost
    V okviru določbe 178. čl. ZOR je bilo sodišče dolžno ugotavljati krivdo enega ali drugega udeleženca, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je tožnica s svojo vožnjo prekršila cestnoprometne predpise. Vozilo zavarovanca tožene stranke je s tem, ko je stalo 1,5 metrov na pasu, po katerem je izza nepreglednega ovinka pripeljala tožnica, predstavljalo zanjo nepričakovano oviro.

     
  • 133.
    VSL sklep II Cp 2225/2004
    2.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50155
    ZP člen 47, 47. ZVCP člen 220, 220/1, 220/2, 220, 220/1, 220/2. ZPP člen 1, 18, 18/1, 18/2, 1, 18, 18/1, 18/2.
    sodna pristojnost - stroški
    Stroške tehničnega pregleda, odrejenega z odredbo policista, lahko

    država, ki jih je plačala izvajalcu tehničnega pregleda, uveljavi le

    kot del stroškov v postopku zaradi prekrška uvedenega zoper voznika

    tehnično oporečnega vozila. Zahteve za povrnitev takšnih stroškov

    torej ni mogoče uvrstiti med spore iz civilnopravnih razmerij po 1.

    členu ZPP.

     
  • 134.
    VSL sklep III Cp 2478/2004
    2.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL49726
    ZIZ člen 242, 243, 244, 242, 243, 244. ZZK-1 člen 163, 166, 166/2, 163, 166, 166/2.
    vknjižba zastavne pravice
    Kadar ni pogojev za vknjižbo skupne hipoteke pri navedeni glavni

    nepremičnini, sodišče ne sme zavrniti take vknjižbe tudi za naslednjo

    navedeno nepremičnino, za katero ni krajevno pristojno isto

    zemljiškoknjižno sodišče, ampak le pošlje pravnomočno zavrnjen

    predlog za vknjižbo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, skupaj z

    upnikovim predlogom, krajevno pristojnemu sodišču.

     
  • 135.
    VSC sklep Cp 174/2005
    2.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01066
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 155, 155/2, 249, 249/1, 155, 155/2, 249, 249/1.
    stroški - nagrada
    Presoja priznane nagrade in nadomestila za stroške cenilcev gradbene stroke.

     
  • 136.
    VSK sodba I Cp 557/2003
    2.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01236
    ZOR člen 45, 45/2, 83, 97, 97/1, 210, 210/4, 214, 45, 45/2, 83, 97, 97/1, 210, 210/4, 214. SZ člen 17, 17.
    sklenitev pogodbe - predpogodba - obličnost - ara
    Če je za sklenitev glavne pogodbe predpisana posebna oblika in je ta oblika predpisana kot pogoj za veljavnost (zaradi varstva strank ali v javnem interesu) mora biti tudi predpogodba sklenjena v enaki obliki. Zaradi akcesornosti dogovora o ari veljavnega dogovora o ari ni mogoče skleniti pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s sklenitvijo katere se stranki dogovorita za aro, ampak hkrati s sklenitvijo pogodbe ali po sklenitvi pogodbe, v zvezi s katero sta se dogovorili za aro.

     
  • 137.
    VSL sodba I Kp 1328/2004
    2.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22617
    KZ člen 221, 221/2, 221, 221/2, 221, 221/2.
    kaznivo dejanje
    Pri kaznivem dejanju prikrivanja po drugem odstavku 221. člena KZ

    ravna storilec z nezavestno ali zavestno malomarnostjo. Krivdna

    oblika nezavestne malomarnosti je izražena že z besedilom samega

    drugega odstavka 221. člena KZ, s čimer je v zakoniku postavljena

    spodnja meja krivdne oblike za storitev tega kaznivega dejanja.

    Sodišče pa po izvedenem dokaznem postopku oceni, ali je bilo dejanje

    storjeno z zavestno ali nezavestno malomarnostjo.

     
  • 138.
    VSK sklep I Cp 17/2004
    2.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01102
    ZPP člen 199, 199.
    pravni interes
    Pritožnik je priložil dokazila, da se je prijavil na razpis za oddajo parcel, katerih izročitev je predmet te pravde, v zakup. Pričakuje, da bo na razpisu s svojo prijavo uspel in je pripravljen vzeti v najem tudi objekte, ki naj bi jih Sklad zajel s ponovljenim razpisom, vendar zmotno meni, da ima na osnovi tega že izkazan pravnoupoštevni interes za intervencijo v obravnavani pravdi. Izzid izbire na podlagi že objavljenega in še pričakovanega razpisa sklada namreč še ni znan in do takrat ima J. Ž. kot zainteresirani zakupnik lahko sicer dejanski interes, nima pa v tem postopku izkazanega pravnega interesa. Ni namreč izkazal obstoja takšnega pravnega razmerja s tožečo stranko, na osnovi katerega bi že lahko do nje imel utemeljen zahtevek v zvezi s spornimi zemljišči.

     
  • 139.
    VSM sklep I Cp 543/2004
    2.3.2005
    DEDNO PRAVO
    VSM20193
    ZD člen 6, 163, 6, 163. ZDen člen 70, 74, 74/1, 74/2, 75, 78, 78/2, 81, 83, 70, 74, 74/1, 74/2, 75, 78, 78/2, 81, 83. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 365, 365-2, 366, 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 365, 365-2, 366. ZMZPP člen 13, 13/1, 32, 13, 13/1, 32.
    dedovanje - vzajemnost
    Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na

    premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi

    denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni

    učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo

    zakoniti dediči. Za presojo pravnega položaja

    denacionaliziranega premoženja z vidika prehoda

    tovrstnega premoženja na dediče, določen trenutek

    pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji,tuja, to je

    hrvaška državljanka, gre v konkretnem primeru za zadevo

    z mednarodnim elementom. Določbo drugega odstavka 74.

    člena ZDen je razumeti tako, da se uporabijo določbe ZD,

    če ni dedovanje glede kakšnega vprašanja urejeno v ZDen.

    Torej je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je

    presojalo obstoj vzajemnosti po splošnih predpisih po

    ZD, pri čemer je načelo enakih pravic domačih in tujih

    državljanov uzakonjeno v določbah 6. člena ZD. Zadošča

    formalna vzajemnost, torej, da imajo ob enakem pogoju

    tudi slovenski državljani v državi, katere državljan je

    tujec, enake pravice kot njeni državljani.
  • 140.
    VSL sklep I Cp 912/2005
    2.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50542
    ZPP člen 112, 112/6, 339, 339/2, 339/2-7, 112, 112/6, 339, 339/2, 339/2-7.
    pravočasnost - rok - zamudna sodba
    Ker je laični toženec vložil odgovor na tožbo znotraj 30 dnevnega

    roka pri nepristojnemu sodišču, je vloga pravočasna, kljub temu, da

    je odgovor na tožbo prispel k pristojnemu sodišču prepozno. Zato je

    bilo treba zamudno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve

    stopnje v nadaljnje sojenje.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>