dodelitev otrok - določitev stikov z otrokom - izrek sodbe - nasprotna tožba - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - dopolnitev sodbe - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - pravnomočna odločitev - pravica do izjave - načelo neposrednosti - sporno dejansko stanje - alkoholizem - ogrožanje življenja in zdravja - sposobnosti in zmožnosti staršev - izjava otroka - razgovor - prepoved približevanja
O (ne)utemeljenosti tožbenih zahtevkov mora sodišče odločiti v izreku sodbe. Sodišče mora v izreku navesti tožbeni zahtevek, o katerem je odločilo oziroma v katerem delu mu je ugodilo oziroma v katerem delu ga je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je s tem, ko je v izreku delne sodbe oblikovalo sporno razmerje, s tem, ko je odločilo o dodelitvi otrok in stikih, odločilo tudi o tožbenih zahtevkih pravdnih strank, zato (očitno) ni navedlo, da je (delno) ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in da je tožbeni zahtevek toženke po nasprotni tožbi zavrnilo. V nastali procesni situaciji so bile obravnavane različne rešitve. Glede na okoliščine primera je pretehtala odločitev, da bi toženka morala predlagati dopolnitev sodbe.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - odločanje v pravdnem postopku - uporaba nepremičnine - spor med dediči - zavarovanje zapuščine - skupnost dedičev
Sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o uporabi premoženja, za katerega je sporno, ali sploh sodi v obseg zapuščine in je zato predmet odločanja v pravdnem postopku. Sodišču prve stopnje se zato pred sprejemom izpodbijane odločitve ni bilo treba vsebinsko opredeljevati do trditev predlagatelja in izvesti predlaganih dokazov.
V zapuščinskem postopku je mogoče odrediti ukrepe za zavarovanje zapuščine (200. člen ZD), vendar iz vsebine konkretnega predloga ni razvidno, da bi bil predlagan tak ukrep. Pritožnik se je skliceval le na varstvo svojih pravic (onemogočanje opravljanja samostojne dejavnosti) in ni izkazal, da bi z dovolitvijo sodišča, da nemoteno uporablja delavnico, dejansko preprečil njeno propadanje.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - degenerativne spremembe - poškodbe hrbtenice - bodoča škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine
Presoje vpetosti prisojene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, sodišče prve stopnje ni konkretiziralo, a to materialno pravno presojo lahko poda pritožbeno sodišče.
ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 209, 210, 210/2, 210/3. ZNP-1 člen 30, 42. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/1, 3/2, 4.
sporazumna razveza zakonske zveze - mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - ustavitev postopka - vročitev sodnega pisanja - sprememba naslova prebivališča - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - procesni rok - nujne zadeve
Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču. Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da procesni roki, razen v nujnih zadevah, v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 niso tekli, na podlagi pravnih predpisov, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami. Gre za procesno dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041121
SPZ člen 119. ZPP člen 155, 451, 452, 452/2, 452/4, 453, 454, 458, 458/1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 7.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - večstanovanjska zgradba - vplačila v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - aktivna legitimacija - etažna lastnina - odločanje etažnih lastnikov - pogodba o upravljanju - sklep etažnih lastnikov - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - večinsko soglasje etažnih lastnikov - nakazilo na račun upravnika - stavba z več vhodi - sodba brez izvedbe naroka - potrebni pravdni stroški
Za odločitev v tej zadevi je pomembna ugotovitev, da je 21. 12. 1995 tožeča stranka z lastniki stanovanj stanovanjske hiše B. 7 sklenila pogodbo o upravljanju te večstanovanjske hiše. Pomembno je tudi, da navedena pogodba po volji strank ni prenehala. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da SZ-1, ki je pričel veljati 14. 10. 2003, ko je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ z uveljavitvijo SZ-1 prenehale, ali pa da bi jih bilo treba prilagoditi. Zato je tožeča stranka še vedno upravnik večstanovanjske hiše B. 7.
Dejstvo, da ima vsak vhod sklenjeno posebno pogodbo o upravljanju odseva voljo etažnih lastnikov, mimo katere upravnik ne more. Glede na to, da je tožeča stranka upravnik stavbe B. 7 in da zahteva plačilo v rezervni sklad na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo, je aktivna legitimacija vsekakor podana.
Stanovanjska stavba je bila zgrajena v letu 1981, zato je v letih 2015 in 2016 spadala v III. starostni razred (od 30 do 60 let), po 7. členu Pravilnika velja zato za navedeno obdobje faktor 0,25 EUR/m2.
sodna poravnava - dovolitev sodne poravnave - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačilo preživnine - višina preživnine - preživninsko breme - materialne zmožnosti staršev - povprečni mesečni dohodek - kredit - finančna pomoč - stroški preživljanja - življenjski standard - otrokova korist - otrokove potrebe - preživninski zahtevek - verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - odločitev v nepravdnem postopku
Nasprotni predlog predlagateljice je po spremembi verzijski zahtevek, ker nasprotna udeleženka ni več zahtevala, da se določi preživnina, marveč da predlagatelj plača nasprotni udeleženki stroške, ki jih je imela s preživljanjem otrok, sodišče pa je odločilo, kot da gre za preživninski zahtevek. Pritožbeno sodišče je v tem procesnem klobčiču odločilo, da ne bo sledilo pritožbenim navedbam predlagatelja, čeprav se je zahtevek nasprotne udeleženke obravnaval po pravilih nepravdnega postopka, ker predlagatelju s tem niso bile kršene procesne pravice in mu je bilo zagotovljeno enako pravno varstvo, kot v pravdnem postopku, s tem, da je predlagateljica vložila predlog za določitev preživnine.
ZPP člen 335, 341, 343, 343/3, 350, 350/2. ZIZ člen 9, 9/3, 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vsebinska obravnava vloge - uradni pritožbeni preizkus - prepozna dopolnitev pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - primeren izvršilni naslov - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov
V situaciji, ko pritožba razen nujnih obveznih sestavin ne vsebuje ostalih obveznih sestavin, slednji ni mogoče odreči vsebinske obravnave. Pritožnik mora za vsebinsko obravnavo pritožbe zadostiti vsaj kriterijem za t. i. "golo pritožbo", ki je podpisana in v kateri je navedena izpodbijana sodna odločba. Pritožbeno sodišče v takšnem primeru opravi uradni preizkus izpodbijane odločbe v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
zavarovalna pogodba - škoda zaradi poplav - odškodnina - višina odškodnine - odbitna franšiza - vzpostavitev v prejšnje stanje
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati, da bi sodišče pri višini stroškov, ki so potrebni za vzpostavitev v prvotno stanje pred škodnim dogodkom, upoštevalo, kar je potrdil tudi izvedenec, da je tožeča stranka že izvedla del sanacijskih del v višini 15.000 EUR.
Zavarovalnica je dolžna plačati odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer in če je zatrjevana škoda njegova posledica.
Ker je dokazano, da je kritičnega dne do prometne nezgode prišlo na način, kot ga je navedel tožnik in je dokazano, da je v tem škodnem dogodku utrpel škodo, je ob pravilni uporabi določil OZ sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, da obstoji temelj tožbenega zahtevka in da je tožena stranka tožniku v celoti odgovorna za škodo, ki je nastala v škodnem dogodku.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost na odločitev upravnega organa - pavšalna odškodnina - celotna odškodnina - obseg škode - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe
Upravni organ je v okviru svoje pristojnosti že odločal o vprašanju stalnega prebivališča tožnikov v Sloveniji v času od izbrisa dalje, zato je pravdno sodišče na vsebino te odločitve v okviru reševanja predhodnega vprašanja vezano (13. člen ZPP). Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče zaradi načela prirejenosti postopkov njene pravilnosti ne more preizkušati. Stališče sodišča prve stopnje iz 11. točke izpodbijane sodbe, da v ničemer ni vezano na odločbo, izdano v upravnem postopku, je zato zmotno, sodišče pa se je neutemeljeno ukvarjalo z vprašanjem utemeljenosti izbrisa iz registra zaradi prostovoljne izselitve družine.
Ker sta tožnika v upravnem postopku že dokazala, da sta imela v času izbrisa, čeprav sta se nahajala v tujini, tu stalno prebivališče in ju je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, je predmet obravnavanega postopka le vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, jima je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Dokazno breme za izkaz obstoja in višine škode, pa tudi vzročne zveze, je na tožnikih.
začasna odredba v družinskih sporih - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - neizvedba dokaza - dokazna vrednost dokazov - neizkazanost pogoja - stroški v postopkih o sporih iz razmerja med starši in otroki
Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroci, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ).
Po 161. členu DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, to pa je takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj. Sodišče o tem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Ob tem izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva.
Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo. Stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD predstavljajo resen poseg v svobodo odnosa med staršem in otrokom in so upravičeni le v izjemnih primerih, ko je potrebna strokovna pomoč pri vzpostavljanju starševskega odnosa ali obstaja konkretna nevarnost za življenje in zdravje otroka, ki nujno terja zavarovanje njegove koristi. Trditve predlagateljice, s katerimi utemeljuje hčerkino ogroženost, takšnega nesorazmernega posega, ki je zakonsko časovno omejen na 9 mesecev, ne utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040644
OZ člen 80, 280.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - aktivna legitimacija - pooblastilo po zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev pravice do izjave
Gospodarska družba nima opravilne sposobnosti. Zato sama, kot taka ne more ničesar opraviti niti izraziti nobene volje. To lahko zanjo storijo le fizične osebe. Prav iz tega razloga je v 80. členu OZ določeno, da imajo osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo opravljajo delo tako, da je z njo zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kamor spadajo tudi osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Pogodba o sodelovanju, ki sta jo sklenila tožnica in Č. B. pa v ničemer ne odstopa od vsebine 80. člena OZ. Iz tega sledi, da je presoja sodišča prve stopnje, da ravnanja Č. B. ni mogoče šteti za ravnanja tožnice (ki je gospodarska družba), materialno pravno zgrešena.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 57, 259, 259/3.
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem
ZZVZZ v 23. členu na splošno opredeljuje pravice do zdravstvenih storitev, med tem ko v 26. členu določa, da natančnejši obseg zdravstvenih storitev, standarde in normative določi zavod s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Tako je v 57. členu Pravil določeno, da ima zavarovana oseba pravico do zdravil na recept, ki jih zavod razvrsti na pozitivno ali vmesno listo na podlagi zakona in splošnega akta zavoda in jih na recept predpiše pooblaščeni zdravnik. Med strankama ni sporno, da Vismed in Hyabak nista uvrščena na pozitivno oziroma vmesno listo. V takem primeru pa skladno z določbo tretjega odstavka 259. člena Pravil lahko zavod izjemoma odobri zavarovani osebi medicinski pripomoček, zdravilo ali živilo za posebne zdravstvene namene oziroma celotno ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica. Glede na to, da merila za odločanje po navedenem členu niso predpisana, je izjemnost odobritve potrebno presojati upoštevaje temeljne določbe ZZVZZ, še posebej 2. člena, kjer je med drugim določeno, da ima vsakdo pravico do najvišje stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Izjemnost odobritve se torej nanaša na zavarovance, ki sicer upoštevaje materialne predpise ne bi bili upravičeni do priznanja pravic, vendar jim je, glede na izjemnost primera, potrebno določeno pravico priznati. Razlogi za priznanje so lahko izjemno zdravstveno stanje, ali pa, kot je to podano tudi v sporni zadevi, izjemnost glede načina terapije.
Ker je redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko sodbo že izčrpano, saj je bilo o njem že razsojeno s sodbo, je z izpodbijanim sklepom ponovno vložena pritožba na podlagi 343. člena ZPP zakonito zavržena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040344
OZ člen 619, 639, 639/1. ZPP člen 258, 259, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - prenehanje pravice - zaslišanje le ene stranke - nepremagljive ovire - gibalno ovirana oseba - trditveno in dokazno breme - prepozne trditve - neupravičen izostanek z naroka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravica naročnika, da zahteva odpravo napake, ustreza podjemnikovi pravici, da od naročnika zahteva, naj mu dovoli odpravo napake (prvi odstavek 639. člena OZ). Če naročnik tega podjemniku ne omogoči, krši svojo dolžnost do podjemnika, kar povzroči prenehanje naročnikovih jamčevalnih zahtevkov.
Stranka sama se lahko odreče zaslišanju tudi tako, da brez opravičljivega razloga ne pride na zaslišanje.
URS člen 23. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-6, 4/5. ZIZ člen 134.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov - ugoditev pritožbi
Postopek po 134. členu ZIZ ni samostojen postopek, kot zmotno pojasnjuje sodišče prve stopnje, ampak je neposredno povezan s postopkom izvršbe zoper dolžnika, saj se nanaša na neizpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi zoper dolžnika. Drugega postopka brez prvega sploh ne more biti, pri čemer se tudi z drugim postopkom zasleduje poplačilo upnika glede obveznosti zoper dolžnika.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZNP člen 118, 119.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - civilna delitev stvari - postopek za delitev stvari v solastnini - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - sklep o delitvi solastnine - pravnomočnost sklepa - materialna pravnomočnost - solastniki - etažna lastnina - res iudicata - zavrženje tožbe
Isto pravno razmerje med istimi pravdnimi strankami je bilo vsebinsko obravnavano v nepravdnem postopku in o njem odločeno s pravnomočno odločbo. Sklep o delitvi solastne stvari ima oblikovalni učinek: spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. S pravnomočnostjo oblikovalne sodne odločbe nastopi sprememba v pravnem razmerju, na katero se odločba nanaša (oblikovalni učinek pravnomočne sodne odločbe). Po prevladujočih stališčih teorije je treba tudi konstitutivnim odločbam priznati učinek materialne pravnomočnosti (pravnomočna postane odločitev o strankini zahtevi za preoblikovanje). Pri konstitutivnih sodnih odločbah je pomembno, da je izdana odločba določene vsebine. Konstitutivna odločba o delitvi solastnine vsebuje tudi ugotovitev, da izključne lastninske pravice (enega so)lastnika na stvari ni. Zato ima pravnomočni sklep o delitvi solastnine prekluzivni učinek za morebitne ponovne ali nadaljnje lastninskopravne zahtevke posameznega solastnika. Tožbeni zahtevek za ugotovitev izključne lastninske pravice na delu stvari je v neposrednem nasprotju z zahtevkom za delitev solastnine, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Materialna pravnomočnost se mora upoštevati v vsakem kasnejšem postopku med istimi strankami. Ne izključuje le uveljavljanja istovetnega zahtevka, temveč tudi uveljavljanje zahtevka, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom oziroma odločitvijo v drugem postopku.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - materialna resnica
Ni mogoče slediti tožeči stranki, da bi moralo sodišče pri določitvi invalidnosti slediti specialistom, ki so zdravili tožečo stranko in jo upokojili že s 6. 11. 2017. Vloga lečečih specialistov je slediti interesu pacienta, saj specialist klinik ugotavlja le klinično sliko zavarovanca z njegovega področja. Pri tem običajno nima vpogleda v celotno zdravstveno dokumentacijo zavarovanca, ki izkazuje vse njegove zdravstvene težave, niti ne pozna zahtev in tveganj delovnega mesta, ki ga zavarovanec opravlja. To pa je v predmetni zadevi bistveno, saj tožena stranka ugotavlja, ali je bila pri tožnici podana invalidnost I. kategorije.
ZDSS-1 res v 61. in 62. členu določa načelo materialne resnice in preiskovalno načelo, vendar postopanje po slednjih načelih pride v poštev le, kadar po izvedbi dokazov, ki so jih predložile stranke, sodišče ne more ugotoviti pravotvornih dejstev. Načela materialne resnice ne gre jemati kot načela, ki ga je potrebno uveljaviti brez kakršnihkoli izjem, sicer postopek ne bi bil nikoli končan. Nobena stranka ne more zahtevati od sodišča, da bo namesto nje do onemoglosti iskalo materialno resnico, ker to načelo ni samo sebi namen, temveč je sredstvo za dosego cilja nudenja pravnega varstva in vzpostavitve pravnega reda.
ZIZ člen 29.b, 29.b/1, 29.b/5.. ZPP člen 195.. ZS člen 83a.. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/1, 34.a, 34.a/1, 34.a/7.
sodna taksa za ugovor - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - navadni sosporniki - solidarni dolžniki - obveznost plačila sodne takse
ZST-1 izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov ne vsebuje. Vsakemu dolžniku je zato naložiti taksno obveznost po splošni določbi prvega odstavka 3. člena ZST-1, po kateri mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker sta dolžnika v razmerju navadnih sospornikov, je sodišče prve stopnje dolžnici za (samostojno vložen) ugovor pravilno odmerilo taksno obveznost po tar. št. 4021 v znesku 55,00 EUR.