ZPIZ-2 v tretjem odstavku 82. člena izrecno določa, da zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, delodajalec. Že zakon sam delodajalcu nalaga obveznost, da tožniku zagotovi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja. Kljub temu, da sodišče prve stopnje delodajalcu ni izrecno naložilo, da tožniku zagotovi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu, pa s tem ni kršilo materialnih določb, saj zakonska določba že sama po sebi veže delodajalca, da tožniku zagotovi omenjeno pravico.
pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - založitev predujma za stroške izvedenca - dokazno breme stranke
Po izvedbi pritožbene obravnave in obvestilu strank, da se niso uspele dogovoriti o mirni rešitvi spora, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev o vzročni zvezi med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem oziroma kršitvijo pogodbe in zatrjevano škodo, potrebno strokovno znanje.
ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 34a, 34a/3. ZPP člen 365, 365-3.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - posebni primeri zavezanca za plačilo - začasni zastopnik - neplačilo sodne takse - posledica neplačila sodne takse - izterjava neplačane sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pravni interes za ugovor - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - kriterij uspeha v postopku
Posledica zavrnitve ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je, da plačilni nalog ostane v veljavi. V obravnavani zadevi pa plačilnih nalogov, zoper katera je toženec vložil ugovora, ni več, saj jih je prvostopenjsko sodišče pred odločitvijo o obeh ugovorih razveljavilo. Prvostopenjsko sodišče je torej že samo naredilo prav to, kar je toženec zahteval s svojima ugovoroma. To pa pomeni, da za ugovora ni imel pravnega interesa, saj z njima ne bi mogel doseči zanj ugodnejših odločitev. Ugovor zoper katerega taksni zavezanec nima pravnega interesa, je nedovoljen, zato bi ga moralo prvostopenjsko sodišče zavreči (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).
Spremembe odločitve iz zavrnitve ugovora v njegovo zavrženje ni mogoče šteti za strankin uspeh v postopku, zato toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028293
OZ člen 377, 377/1. ZPotK-1 člen 24.
pogodba o odstopu terjatev - pogodba o potrošniškem kreditu - potrošniška kreditna pogodba - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - pogodbena obrestna mera - oderuška pogodba - ničnost dogovora o pogodbenih obrestih - domneva oderuških obresti - najvišja dopustna obrestna mera obresti - efektivna obrestna mera - varstvo potrošnikov - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih
Pogodbena obrestna mera 26,823% letno glede na določbo prvega odstavka 377. člena OZ je oderuška.
Dogovorjena obrestna mera v višini 26,823% ni bila v skladu s 24. členom ZPotK-1, ki določa, da lahko znaša efektivna obrestna mera (EOM) 200% zadnje povprečne EOM, ki jo v skladu z zakonom objavlja Banka Slovenije. EOM je le v odstotku izražena stopnja, ki izraža razmerje med skupnimi stroški in skupnim zneskom kredita. Izračuna se z upoštevanjem vseh stroškov, ki jih bo moral plačati kreditojemalec in ki so kreditodajalcu znani (npr.: poleg stroška obresti še strošek odobritve kredita, strošek zavarovanja, strošek vodenja kredita ...). Gre za strošek kreditne storitve, ki je potrošniku v pomoč pri primerjavi različnih ponudb kreditov. Višina pogodbenih obresti je le eden od elementov izračuna višine EOM.
Dogovor o pogodbenih obrestih, kolikor presegajo 13,13% letno, se šteje za oderuško pogodbo, ker tožnica ni uspela izpodbiti domneve oderuških obresti.
Tožnica je uspela dokazati le, da ji toženec poleg glavnice dolguje še pogodbene obresti v znesku 183,82 EUR (13,13% od zneska kredita 1.400,00 EUR).
ZZVZZ člen 65, 78, 78/1, 80.. ZPacP člen 9, 9/2.. ZZDej člen 3, 4.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 254.. URS člen 50, 51.
V sodni praksi je bilo že zavzeto jasno stališče, da zavarovanec, ki zdravstvene storitve, ki niso nujne, uveljavlja v Sloveniji pri zasebniku in ne pri izvajalcu, ki bi bil vključen v javno mrežo, sam krije stroške storitev.
Tožnik, ki zdravstvenih storitev ni uveljavljal v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, temveč se je odločil za uveljavljanje v zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za zdravstvene storitve, ki so bile opravljene, nima koncesije in sklenjene pogodbe z zavodom, ni upravičen do povračila stroškov za zdravstvene storitve, niti v znesku, ki bi ga toženi zavod moral povrniti izvajalcu v javnem sistemu. Za kaj takega ni nobene podlage.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - materialni položaj - premoženje zakonca
Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. Materialni položaj stranke in njegove družine pa se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg prosilca oziroma stranke upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Poleg stranke se pri ugotavljanju njenega materialnega položaja upošteva tudi strankin zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno upoštevalo tudi premoženje tožnikove žene.
tožba zoper državo - procesne predpostavke za vložitev tožbe - formalno popolna vloga - predhodni postopek - Državno odvetništvo - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - potrdilo - zavrženje tožbe - meritorno odločanje
Izvedba predhodnega postopka mirne rešitve spora je obvezna procesna predpostavka za uvedbo pravdnega (ali drugega) postopka proti državi ali državnemu organu, ki mora biti - poleg formalne popolnosti tožbe v smislu 180. člena ZPP - izpolnjena, da sodišče v sporu meritorno odloči.
Enostranske izjave ni mogoče šteti in ji podeliti statusa pravnega posla, ki se zahteva za pridobitev lastninske pravice po tretjem odstavku 20. člena ZVEtL-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028836
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23. KZ-1 člen 71, 173, 173/3, 174, 174/2. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 364, 364/7, 378, 378/1, 378/4, 378/6.
zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - dokazovanje izločitvenih razlogov - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - nepristranskost izvedenca - prosta presoja dokazov - objektivni in subjektivni element - obrazloženost sodne odločbe - varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica
Obdolženčevo subjektivno prepričanje o pristranskosti sodišča, ki temelji na zavrnitvi dokaznega predloga obrambe s strani sodišča in na dokazni oceni izvedenih dokazov in zagovora obdolženca s strani sodišča, ki je nasprotna oceni obrambe ter na izidu kazenskega postopka pred prvostopnim sodiščem, s katerim obdolženec ne soglaša, ne sodi med tehtne razloge za dvom o nepristranskosti sodišča prve stopnje. V sodni praksi je sprejeto stališče, da odklonitveni razlogi (tak razlog navaja pritožba zagovornikov) predstavljajo okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju primera, lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko postopka. Nezadovoljstvo stranke s postopanjem sodišča, z odločitvami, ki jih sprejme in z izraženimi pravnimi stališči ter s končno odločitvijo (vse to izraža pritožba), pa ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, niti ne gre za okoliščino, ki bi z upoštevanjem objektivnega ali subjektivnega kriterija nepristranskosti, kot je obrazložen v odločbi ESČP v zadevi Coeme in drugi proti Belgiji, na katero se sklicujejo pritožniki, imela za posledico utemeljen dvom v nepristranskost sodišča.
ZDR člen 6a, 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
poklicna bolezen - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - izvedenec ustrezne stroke - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Četudi je tožnica na delu pri toženi stranki utrpela sporno poklicno bolezen, v obravnavani zadevi ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Tožnica namreč ni opravljala nevarnega dela oz. dela v nevarnih okoliščinah, temveč je do alergijske reakcije v obliki ekcema prišlo zaradi njene preobčutljivosti na posamezne materiale iz delovnega okolja, ki po svoji naravi niso pomenili povečane nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
Sodišče prve stopnje je s postavitvijo izvedenke za medicino dela ugotavljalo obstoj in vzrok bolezenskih stanj kardiološke, psihiatrične, pulmološke in gastroenterološke narave, ki jih je tožnica zatrjevala kot posledico vplivov iz delovnega okolja tožene stranke, čeprav je izvedenka za medicino dela specializirana predvsem za oceno delavčeve delazmožnosti za konkretno delovno mesto. Pritožba pravilno navaja, da bi bili za podajo strokovnega mnenja o obstoju teh bolezenskih stanj in vzrokih zanje primernejši bodisi zdravniki, ki so tožnico zaradi zatrjevanih težav obravnavali v relevantnem obdobju, bodisi izvedenci medicinske stroke ustreznih medicinskih področij. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo vse tožničine dokazne predloge v tej smeri, je vsaj preuranjeno zaključilo, da ni dovolj dokazov o tem, da bi zatrjevana bolezenska stanja povzročili vplivi iz sfere tožene stranke.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 5/3, 11, 11/7.. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 5.. ZIU člen 8, 8/4.. ZSPJS člen 16.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačilni razred - delo policista - pripravništvo - kandidat
Pritožbeno sodišče je že v več zadevah, v katerih je bilo dejansko stanje v bistvenem enako obravnavanemu, poudarilo, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo.
Ker je treba kot napredovalno obdobje za tožnika šteti celotno obdobje njegove zaposlitve pri toženi stranki, je tožnik na sporni dan dopolnil že več kot tri leta napredovalnega obdobja, posledično pa izpolnil pogoje za napredovanje iz 22. v 24. plačni razred.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pomanjkljivi razlogi - preizkus sodbe - pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tudi, če pritožbeno sodišče skuša obrazložitev napolniti s pomočjo povzetka tožbenih navedb iz 1. točke obrazložitve, ne more ugotoviti, kaj naj bi predstavljal celotni vtoževani znesek. Razlogov o podlagi za zaključek o toženkini obveznosti 1.051,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2017 in 42,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2017 tako v sodbi ni.
Tožnik je upravičen do povračila stroškov na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka ni zavezana povrniti stroškov nasprotni stranki, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pri presoji, kateri so za pravdo potrebni stroški, pa je treba upoštevati, da so ti potrebni le v delu, ki se nanaša na umaknjeni del tožbe, torej na zahtevek za priznanje vseh pravic iz predhodnih aktov delodajalca. Na ta del pa se navedbe v prvi in drugi pripravljalni vlogi ne nanašata in tako sestava teh dveh pripravljalnih vlog ni bila za pravdo potreben strošek. Oziroma je bila sestava prve pripravljalne vloge potrebna le v delu, v katerem vsebuje delni umik tožbe, kar pa opravičuje nižjo nagrado.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 318.. KZ-1 člen 209.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena uporaba tujega premoženja - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - sklepčnost
Tožnikove navedbe glede neobstoja odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 niso sklepčne. Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da si je neugotovljenega dne v spornem obdobju protipravno prilastil dva mobilna telefona, ki sta last delodajalca in sta mu bila zaupana v zvezi z zaposlitvijo pri delodajalcu. Tožnik je v zvezi s tem zatrjeval, da je imel navedena mobilna telefona pri sebi doma, pri čemer je bil prvi telefon dan iz prometa in je bil več let v njegovem predalu, drugi telefon pa je domov odnesel pomotoma, saj je bil zaradi telefonskega klica, da je babica v zelo slabem zdravstvenem stanju in da bo zoper njega opravljena hišna preiskava, zmeden. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni zanikal, da sta mu bila oba telefona zaupana v zvezi z zaposlitvijo pri toženi stranki, da je bil na delovnem mestu telefonski operater upravičen do posesti in do uporabe le enega mobilnega telefona in da je imel navedena mobilna telefona poleg že enega (ustrezno evidentiranega) telefona. Pravilno je tudi presodilo, da iz tožnikovih trditev, da je šlo za mobilna telefona tožene stranke in da sta bila oba telefona toženi stranki vrnjena, izhaja, da je tožnik vedel, da nista njegova in da ju ne sme zadržati. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da iz dejstev, ki jih je zatrjeval tožnik, ne izhaja, da očitek iz izredne odpovedi, ki se nanaša na prilastitev dveh mobilnih telefonov, ki sta bila tožniku zaupana v zvezi z zaposlitvijo, ni utemeljen.
ZJU člen 24, 25, 25/1, 25/2, 25/3.. ZDSS-1 člen 42, 72.. ZS člen 83.. ZDR-1 člen 200.
zavržena tožba - rok za vložitev tožbe - materialni rok - procesni rok - sodno varstvo
Četudi ZJU vsebuje določbe o sodnem varstvu, to ni odločilno za presojo narave roka za vložitev tožbe v postopku, ki poteka po pravilih ZPP oziroma ZDSS-1.
Če bi bi bil npr. v 42. členu ZDSS-1, ki se nanaša na spore javnih uslužbencev, rok za vložitev tožbe predpisan na takšen način kot v 72. členu ZDSS-1, potem bi lahko šlo za procesni rok, sicer pa ne.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - zastaranje terjatve
Do vpogleda v kazenski spis sta se sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče opredelili že v pravnomočno končanem postopku. Zato na odločitev o predlogu za dovolitev obnove v ničemer ne vpliva navedba tožeče stranke, da se je z listinami seznanila šele, ko ji je bil omogočen vpogled v kazenski spis.
Zaradi zastaranja odškodninske terjatve za tožečo stranko na podlagi novih dejstev oziroma dokazov ne bi mogla biti izdana ugodnejša odločba.
prispevki za socialno zavarovanje - poklicno zavarovanje - poklicna pokojnina
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane odločbe toženke z dne 11. 4. 2017, s katero je tožniku prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje na podlagi desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki določa, da lahko zavezanec za plačilo preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Jasno je, da se ta določba nanaša ravno na tiste zavarovance, ki kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine nadaljujejo z delom. Zato opozarjanje pritožbe na dejstvo, da tožnik ni prenehal z opravljanjem dela, ni pomembno.
Tudi ne gre za nedopustni poseg v pridobljeno pravico. Glede tega ni pomembno opozarjanje na razliko med odločbo z dne 5. 12. 2014 in odločbo z dne 11. 4. 2017. Z izdajo izpodbijane odločbe ni bilo poseženo v tožnikova upravičenja, ki izhajajo iz plačanih prispevkov (bistveno je npr. ravno upravičenje do poklicne pokojnine).
V izreku sodbe je ugodeno (predhodno zmanjšanemu) tožbenemu zahtevku iz naslova bruto rente in bruto izgubljenega dobička, medtem ko je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzelo ekspertizo in njeno dopolnitev, s katerima se ugotavlja neto izpad prihodkov tožnika in ki jima upoštevaje pritožbo ter odgovor nanjo sledita tudi pravdni stranki. Sodišče prve stopnje je nato, ker mora odločati v mejah postavljenega zahtevka (ZPP ne pozna vezanosti na zahtevek, kot zmotno omenja sodišče prve stopnje – glej 2. člen ZPP), predvsem v 27. točki obrazložitve na nejasen, nerazumljiv in neobrazložen način iz predmetnega s strani izvedenke ugotovljenega neto prikrajšanja zaključilo, da tožnik z zahtevanim bruto prikrajšanjem vtožuje nekaj manj, zato je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Gre za dokaj pavšalno, nerazumljivo in neobrazloženo pojasnilo, kako je sodišče prve stopnje iz ugotovljenega neto prikrajšanja v izreku sodbe ugodilo vtoževanemu bruto prikrajšanju, in izpodbijane sodbe zaradi navedenega ni mogoče preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029112
ZKP člen 18, 18/1, 23, 23/1, 25, 25/1-2, 441. KZ-1 člen 37, 37/1, 257, 257/1. ZLS člen 33, 33/1. ZJN-2 člen 48, 48/4, 80. ZPrCP člen 90, 90/2. Pravilnik o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok (2011) člen 2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - postopek javnega naročila - merila za izbor - diskriminacija - izobrazba - odgovornost župana - direktor občinske uprave - napeljevanje h kaznivemu dejanju - opis napeljevanja - krajevna in stvarna pristojnost - predhodno vprašanje - pristojnost državne revizijske komisije - nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Po 441. členu ZKP se sme ugovor krajevne pristojnosti v skrajšanem postopku podati do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani tožilca (prvi odstavek 443. člena ZKP), zato pritožbeno sodišče ugovora krajevne pristojnosti, vloženega šele v pritožbi zoper končno odločbo, kot nepravočasnega ni vsebinsko obravnavalo.
Sodišče zavrne predlagani dokaz, če na podlagi že izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri razčiščena vsa odločilna dejstva, ali če oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo. Prav tako ne sme izvajati nedovoljenega dokaza in dokaza, s katerim bi se zaobšle dokazne prepovedi.
Obdolženi A. A. je bil v obravnavanem časovnem obdobju župan Občine D. Po prvem odstavku 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) je predstavljal in zastopal občino, prav tako je skrbel za njeno zakonito delovanje. Občina preko župana, ki razpolaga z izvirnim pooblastilom, izjavlja svojo voljo v pravnem prometu, zaradi česar se ni mogoče strinjati s pritožnikoma, ko smiselno navajata, da se je obdolženi A. A. razbremenil svoje odgovornosti kot odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti, ker je postopek izvedbe javnega naročila vodil obdolženi B. B.
Napeljevanje je naklepno vplivanje na drugega, ki pri njem povzroči odločitev, da izvrši dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je protipravno. Naklep napeljevalca se mora nanašati na napeljevanje in kaznivo dejanje, h kateremu se napeljuje (t.i. dvojni naklep napeljevalca).
Napeljevanje konkretizirano s tem, da je napeljevalec "nagovoril" storilca h kaznivemu dejanju (kot v obravnavanem primeru), kaže na aktivnost napeljevalca z besedami, torej z govorjeno besedo prepričati drugega, da stori določeno kaznivo dejanje. Opis napeljevalčevega ravnanja je v takem primeru zadosten, medtem ko še konkretnejša opredelitev, kako je bilo to storjeno, sodi v obrazložitev sodbe.